Osebni stečaj je pravni postopek, ki omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da iz svojega premoženja poplačajo upnike, hkrati pa lahko predlagajo sodišču, da jim odpusti dolgove, katere ne morejo poplačati iz svojega premoženja.
Osebni stečaj je namenjen potrošnikom (fizičnim osebam) in podjetnikom posameznikom (s.p.) ter zasebnikom (zdravnik, kmet, odvetnik, notar...). V postopku osebnega stečaja stečajni upravitelj vodi dolžnikove posle in razpolaga z dolžnikovim premoženjem.

Državni zbor je na seji 6. marca 2014 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ZPPDFT-C, ki ima za glavni namen znižanje praga gotovinskega poslovanja iz sedanjih 15 tisoč na 5 tisoč evrov in jo širi tudi na opravljanje storitev, ter preusmeritev plačevanja višjih zneskov preko nadzorovanih kreditnih in pa finančnih institucij, ki so že vključene v sistem odkrivanja in pa preprečevanja pranja denarja.

Najpozneje od leta 2017 bosta tudi Avstrija in Luk¬semburg poleg drugih držav EU samodejno izmenjevala podatke o obrestih posameznikov od njihovih prihrankov. To pomeni, da bo denimo avstrijska davčna uprava na slovenski Durs samodejno poslala podatke o tem, koliko obresti je na njihovi banki dobil kakšen rezident Slovenije.

»Večjih težav z novim informacijskim sistemom nimamo, še vedno pa delamo pri tem, da bi vse, kar smo v novi sistem že implementirali, popolnoma stabilizirali in nadgradili, kjer je to potrebno,« na vprašanje o težavah z eDavki odgovarja Jana Ahčin. »Ker je bilo konec minulega leta sprejetih kar nekaj zakonskih sprememb, ki vplivajo na oddajanje različnih obračunov, je bilo treba v eDavkih zagotoviti ustrezno informacijski podporo. Sicer se trudimo, da bi to izpeljali v najkrajšem možnem času, a vendar to ni odvisno le od naših želja, temveč predvsem od objektivnih okoliščin.«

S tem programom lahko koristite subvencijo 5.000 EUR za zaposlitev brezposelnih starejših, invalidov, prebivalcev območij z visoko brezposelnostjo, Romov in dolgotrajno brezposelnih. Njihovo zaposlitev morate ohraniti najmanj eno leto. Javno povabilo je odprto do 30. 6. 2014.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/2007 - uradno prečiščeno besedilo) je v 12.a členu uzakonil kratkotrajno delo kot izjemo, ki se ne šteje kot delo ali zaposlovanje na črno.
Namen citirane določbe je, da lahko zakonec, otroci in starši lastnika oziroma solastnika družbe, ustanovitelja zavoda oziroma samostojnega podjetnika z največ 10 zaposlenimi v primerih izredno povečanega obsega dela pri naštetih delodajalcih opravljajo kratkotrajno delo – neke vrste pomoč, za katero ne prejemajo plačila. Vendar pa je treba opravljanje kratkotrajnega dela pred začetkom dela prijaviti pri krajevno pristojni upravni enoti. Prijava se lahko vloži osebno na pristojni upravni enoti, priporočeno po pošti ali po elektronski poti z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila prijavitelja.