V razmerah čedalje večje globalizacije svetovnega gospodarstva in vse pogostejšega pretoka kapitala, dela ali poslov izven države, v povezavi s čimer je tudi težnja zavezancev za davek po optimizaciji davčnih obveznosti vse večja, je uporaba različnih mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na davčno področje, vse bolj pomembna in aktualna.
Mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja so mednarodne pogodbe, s katerimi se odpravlja davčne ovire pri mednarodnem trgovanju in investiranju ter zmanjšuje možnost davčnih utaj. Mednarodne pogodbe prek različnih mehanizmov omogočajo odpravo dvojnega obdavčevanja, povečujejo varnost davčnih zavezancev in preko instituta izmenjave informacij omogočajo nadzor nad dohodki, ki jih zavezanci prejemajo iz tujine, preprečujejo davčno diskriminacijo ter omogočajo reševanje davčnih sporov. Tovrstni bilateralni davčni sporazumi so najpomembnejši del mednarodnega pravnega davčnega okvira na področju neposrednih davkov, v okviru katerih se uresničujejo interesi gospodarskih subjektov, ki poslujejo v več državah.
Rezidenti Republike Slovenije so od leta 2005 obdavčeni po svetovnem dohodku, kar pomeni, da obdavčitev temelji na obdavčevanju dohodkov ne glede na to, kje so dohodki doseženi; v ali izven Republike Slovenije. Poleg določb davčne zakonodaje Republike Slovenije, pomemben mehanizem preprečevanja dvojne obdavčitve dohodkov fizičnih in pravnih oseb, predstavljajo prav mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Prav tako pomemben vir mednarodnega davčnega prava predstavljajo direktive Evropske Unije, implementirane v nacionalno davčno zakonodajo, še posebej s področja povezanih družb iz različnih držav članic EU. V skladu s sprejetimi Smernicami OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave pa je treba tudi sicer pri vseh transakcijah med povezanimi osebami uporabljati t.i. nevtralne prenosne ali tržne cene.
Morebitni privilegiji in imunitete, ki pripadajo mednarodnim organizacijam in misijam ter njihovim zaposlenim in pripadnikom, vedno temeljijo na zakonski podlagi v nacionalni zakonodaji oziroma v mednarodnih pogodbah, ki jih je ratificirala Slovenija. Nekatere mednarodne pogodbe, ki zavezujejo Slovenijo, določajo drugačno davčno obravnavo dohodkov kot v nacionalni davčni zakonodaji, zato so tako institucije kot zavezanci, ki takšne dohodke prejemajo, upravičeni do ugodnosti, ki so določene v takšni pogodbi.
FU.gov.si
