Prenovljeni zakon o gospodarskih družbah podjetjem in podjetnikom prinaša več novosti. Vlada naj bi trenutno različico zakona in spremembe kmalu obravnavala.

Ključne novosti:

Fizične osebe, ki imajo registrirano dejavnost, delo pa opravljajo v odvisnem razmerju z delodajalcem - problematika prikazovanja pravno formalnega pravnega razmerja, ki ni skladno s pravno in ekonomsko vsebino razmerja

Pravno formalna ureditev razmerja, v katerem fizična oseba za delodajalca opravlja delo v statusu samostojnega podjetnika (v nadaljevanju: s.p.), če gre v njunem razmerju dejansko za odvisno pogodbeno razmerje, ni zakonita. Delodajalec mora skleniti pogodbo o zaposlitvi s fizično osebo, ki delo zanj opravlja v razmerju, ki ima elemente delovnega razmerja

Globe za kršitelje so zelo visoke

Ob podrobnem spremljanju uporabe vezanih knjig računov pri zavezancih, ki poslujejo z gotovino, Finančna uprava RS ugotavlja nepravilnosti, kot so izdaja računov iz nepotrjenih vezanih knjig računov, izdaja računov iz neveljavnih paragonskih blokov in neizdajanje računov.

V preteklih tednih so se na tem področju izvajale predvsem preventivne aktivnosti, v katerih so bili kršitelji opozorjeni na nepravilnosti in seznanjeni s predpisanimi globami za prekrške.

Osnutek predloga novele zakona o gospodarskih družbah, ki je del zadnjega svežnja ukrepov v boju zoper sivo ekonomijo, je pripravljen za obravnavo na vladi. Med osrednjimi cilji predvidenih sprememb sta onemogočanje ustanavljanja podjetij subjektom z nepoštenimi poslovnimi praksami in veriženja podjetij za dosego nepodjetniških ciljev.

Po novem naj bi država evropska sredstva, ki so šla za slabe projekte, lažje dobila nazaj. A še pred tem bo treba začeti črpati denar iz novega finančnega obdobja, torej 2014-2020, kjer je na voljo 3,2 milijarde evrov, a datumi se vse bolj zamikajo, projekti pa čakajo. Hkrati se zelo mudi končati tiste, ki jim je bil obljubljen denar iz perspektive 2007-2013.

Elektronsko poslovanje je najhitreje rastoči maloprodajni trg v Evropi. Po ocenah vrednost trgovanja prek spleta v EU znaša okrog 260 milijard evrov na letni ravni. Ko govorimo o Hrvaški, indeks digitalnega gospodarstva in družbe (Digital Economy and Society Index - DESI), ki določa stopnjo digitalizacije držav članic in je bil objavljen februarja, je razkril  nekaj zelo zanimivih dejstev. Po tem indeksu se Slovenija uvršča na 19., Hrvaška pa 24. mesto med 28 članicami unije.