Tudi letos bodo za podjetja in podjetnike ter za tiste, ki se v podjetniške vode šele podajajo, na voljo različne oblike državnih denarnih spodbud, denimo ugodnih posojil in garancij.

Izberete si lahko, ali boste za evidentiranje prometa uporabljali elektronsko napravo za izdajo računov ali pa boste račune izdajali ročno, vendar na predpisanem in potrjenem obrazcu iz vezane knjige računov
Z 31. januarjem 2015 začnejo veljati spremenjena pravila evidentiranja gotovinskega prometa, ki izhajajo iz zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku ter se nanašajo na elektronske blagajne in ročno izpisane račune.
Spremembe omenjenega zakona so bile objavljene v Uradnem listu RS (90/2014). Po mnenju predlagatelja zakona je glavni cilj zakonskih sprememb omejitev možnosti zlorab pri gotovinskem poslovanju, zaradi česar naj bi se povečali zneski pobranih davkov in zmanjšala siva ekonomija.

Pojasnjen je postopek prenosa podjetja dosedanjega s. p. na drug s. p., ki je mogoč v skladu z 72.a členom ZGD-1.

Prenos podjetja dosedanjega s. p. na drug s. p. je mogoč v skladu z 72.a členom ZGD-1. Podjetnik lahko namreč za časa svojega življenja prenese podjetje na zakonca ali osebo, s katero živi v dlje časa trajajoči življenjski skupnosti, oziroma osebo, s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, na otroke, posvojence, starše, posvojitelje, vnuke, brate in sestre. S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika (novega s. p.-ja) podjetje ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. S tem novi podjetnik (prevzemnik) postane univerzalni pravni naslednik, kar pomeni, da vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.

Pri sklepanju posla v tujini se vedno postavljajo vprašanja, ali je naš posel predmet DDV, ali moramo obračunati DDV v državi, iz katere izhaja naš kupec, ali je za to tam treba izpolniti še kakšne zaveze ipd..

Če v podjetju zaposlujete študente, se od februarja leta 2015 pripravite na okoli četrtino višje stroške. Uvajajo se namreč pokojninski in zdravstveni prispevki, pa tudi minimalna urna postavka.
Po novem, torej od februarja prihodnje leto, bodo podjetja morala za študente plačati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) v višini 8,85 odstotka, hkrati pa tudi zdravstvene prispevke v višini 6,36 odstotka. Namesto pavšalnega prispevka za zdravstvo se uvaja prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 odstotka. Po novem bodo morali prispevke plačevati tudi študenti, in sicer za PIZ 15,5 odstotka.

Pod drobnogledom bodo predvsem plače, ki so v Avstriji precej višje kot pri nas
Naša severna soseda je do podjetnikov precej bolj prijazna in manj zbirokratizirana, kot smo v Sloveniji. Pa vendar, pazite! Avstrijci skrajno resno jemljejo svojo plačno zakonodajo oziroma - kot pravijo - boj proti »plačnemu dumpingu«. Še strožja pravila in kazni pa začnejo veljati 1. januarja prihodnje leto.