Pogledali smo, na katere novosti pri virih financiranja za svoje poslovanje in naložbe lahko računajo mala in srednja podjetja v Sloveniji.
VIRI FINANCIRANJA ZA MSP
Med viri financiranja, ki so v Sloveniji na voljo malim in srednjim pa tudi mikro podjetjem (MSP), smo izbrali nekaj novosti in nekaj znanih programov.
NOVOSTI
• potrpežljiva posojila za MSP: 12-letna posojila s štiriletnim moratorijem na odplačilo glavnice bodo predvidoma na voljo jeseni (72 milijonov evrov, ki bodo predvidoma prerazporejeni iz kreditne linije za financiranje poslovanja MSP pri SID banki),
• nova kreditna linija SID banke za MSP za financiranje naložb in zaposlovanja (83,3 milijona evrov),
• nova kreditna linija SID banke za MSP za financiranje raziskav, razvoja in inovacij (41,6 milijona evrov),
• nova kreditna linija SID banke za MSP za financiranje tehnološkorazvojnih projektov (55,1 milijona evrov),
• SID banka kot koordinatorka pripravlja posebno kreditno linijo za samostojne podjetnike z ročnostjo posojil od enega do sedem let; posojila bodo na voljo prek poslovnih bank (95 milijonov evrov v letih od 2015 do 2017).
KAJ JE ŽE NA VOLJO
Med drugimi so pri SID banki in Slovenskem podjetniškem skladu (SPS) odprti naslednji razpisi za MSP:
• kreditna linija za financiranje poslovanja malih in srednjih podjetij v okviru posojilnega sklada za MSP pri SID banki (na voljo je 333 milijonov evrov, vendar bo predvidoma 72 milijonov evrov prerazporejenih v prej omenjena potrpežljiva posojila; odobravanje posojil do 31. decembra 2015),
• kreditna linija SID banke za mirofinanciranje poslovanja MSP (41,6 milijona evrov, odobravanje posojil do 31. decembra 2015),
• kreditna linija pri SID banki za financiranje naložb v učinkovito rabo energije MSP (5,3 milijona evrov, odobravanje posojil do 31. decembra 2015),
• garancije, ki jih ponuja SPS za klasična bančna posojila (48 milijonov evrov, od tega je že odobrenih 7,2 milijona),
• garancije, ki jih ponuja SPS za posojila za tehnološko inovativne projekte (37,1 milijona evrov),
• semenski kapital v obliki konvertibilnega posojila SPS (1,5 milijona evrov),
• semenski kapital v obliki kapitalskega vložka SPS (2 milijona evrov).
Več kot 99 odstotkov vseh družb v Evropski uniji, tudi v Sloveniji, je malih in srednjih podjetij (MSP). Tako so prav ta hrbtenica gospodarstva, saj so zaradi velikosti dovolj prožna, veliko jih je inovativnih, obenem pa zaposlujejo zlasti lokalno.
V Sloveniji imajo MSP še pomembnejšo vlogo kot v EU. Medtem ko v EU mala in srednja podjetja poskrbijo za 66,5 odstotka vseh zaposlitev v zasebnem sektorju ter ustvarijo okoli 60 odstotkov bruto dodane vrednosti, v Sloveniji prispevek MSP k zaposlenosti in ustvarjanju vrednosti za okoli pet odstotnih točk presega evropsko povprečje.
Dostop do financiranja ostaja težava
A medtem ko MSP njihova majhnost omogoča prožnost, jih dela tudi ranljive. Tudi zato so v EU mala in srednja podjetja prepoznana kot kategorija, ki ima otežen dostop do finančnih sredstev in kjer so posegi ustanov za javne spodbude dobrodošli.
Ranljivost MSP se poskuša na ravni EU reševati dvojno:
• s prizadevanjem, da bi z odpravo administrativnih ovir poslovno okolje čim bolj prilagodili MSP po načelu »Najprej pomisli na male«,
• z zagotavljanjem prilagojenih finančnih virov za njihovo poslovanje in naložbe.
Prav financiranje se je med finančno-gospodarsko krizo izkazalo kot glavna težava MSP, tudi v Sloveniji. Še več, dostop MSP do virov financiranja je evropska komisija v predlogu evropskih priporočil Sloveniji na začetku maja poudarila kot posebno težavo. Pri tem v priporočilih komisija vlado poziva, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi se izboljšala dostopnost finančnih virov za mikro, mala in srednja podjetja v Sloveniji. Povedati je treba, da vlada sicer ne stoji križemrok.
Slovenija pripravlja več novosti za MSP
Novosti za financiranje MSP smo preverili ob pomoči SID banke, Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), gospodarskega ministrstva in evropske komisije.
• Začasna likvidnostna podpora države za podjetja v težavah: na gospodarskem ministrstvu so predlagali spremembe zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ki jih mora potrditi še državni zbor. Spremembe uvajajo novo obliko začasne likvidnostne pomoči, in sicer v obliki posojila za največ 18 mesecev.
Bodo pa morala podjetja po novem za pridobitev pomoči predložiti dogovor z večino bank upnic o njihovem sodelovanju pri prestrukturiranju. Podjetje bo moralo predložiti tudi mnenje banke upnice, ki bo prevzela vlogo koordinatorja med bankami, da podjetje lahko dolgoročno preživi na trgu. To kaže, da ta program ni namenjen mikro podjetjem s po dvema, tremi zaposlenimi, čeprav bodo to začasno podporo lahko dobile le male in srednje družbe. Po predvidenih spremembah bodo morala v programu prestrukturiranja mala podjetja še vedno zagotoviti vsaj četrtino, srednja pa vsaj 40 odstotkov lastnih sredstev. Pogoji za dodelitev pomoči bodo natančneje opredeljeni z uredbo. Za pomoč podjetjem po zakonu o državnih pomočeh je sicer v letošnjem proračunu namenjenih tri milijone evrov.
• Dolgoročnejša posojila za MSP z večletnim moratorijem na odplačilo glavnice: v pripravi so tako imenovana potrpežljiva posojila. Predvidoma bo šlo za 12-letna posojila s štiriletnim moratorijem na odplačilo glavnice.
Z njimi bi se zagotovila pomoč malim in srednjim podjetjem, ki so že izpeljala finančno in poslovno prestrukturiranje, a jim še manjka kapitala, zaradi česar poslovanja oziroma naložb ne morejo financirati s posojili poslovnih bank. V štirih letih, ko bi veljal odlog na odplačilo glavnice, naj bi si podjetja iz poslovanja ustvarila dovolj svežega kapitala. Pogajanja o teh posojilih še tečejo, zato pogoji še niso dorečeni; niti ni znano, ali bi pri teh posojilih, ki zaradi moratorija vsebujejo elemente kapitalskih instrumentov, veljala pravila o državnih pomočeh.
Posojila naj bi bila po neuradnih informacijah na voljo jeseni, zanje pa bo namenjenih predvidoma 72 milijonov evrov. Ne bo pa šlo za svež denar, temveč bodo v ta namen prerazporejena neporabljena sredstva iz izvirno 500 milijonov evrov vrednega posojilnega sklada za mala in srednja podjetja pri SID banki, prek katere bi bila potrpežljiva posojila tudi na voljo.
• Dodatna državna poroštva: kot smo izvedeli neuradno, se finančno in gospodarsko ministrstvo dogovarjata, da bi država podjetjem pomagala tudi z dodatnimi sredstvi za državna poroštva. Za to naj bi, če bodo pogovori uspešno končani, namenili dodatnih od 20 do 30 milijonov evrov.
• Tri nove kreditne linije v okviru posojilnega sklada za mala in srednja podjetja pri SID banki: v okviru tega sklada pri SID banki je gospodarsko ministrstvo na začetku maja odobrilo tri nove kreditne linije. Gre za kreditno linijo za financiranje naložb in zaposlovanje v vrednosti 83,3 milijona evrov, za kreditno linijo za financiranje raziskav, razvoja in inovacij v skupni vrednosti 41,6 milijona evrov ter za kreditno linijo za financiranje tehnološkorazvojnih projektov v skupni vrednosti 55,1 milijona evrov. Hkrati je ministrstvo do konca leta obnovilo dve liniji iz sklada (gre za liniji za obratna sredstva MSP ter za mikrofinanciranje).
• SID banka pripravlja posebno kreditno linijo za samostojne podjetnike: posebna linija za samostojne podjetnike bo na voljo predvidoma v juniju. Koordinirala jo bo SID banka, posojila pa bodo na voljo prek poslovnih bank. Skupaj je predvidenih 95 milijonov evrov v letih od 2015 do 2017, na voljo bodo eno- do sedemletna posojila za naložbe in tekoče poslovanje. SID banka bo kot koordinatorka poslovne banke k dodeljevanju teh posojil komitentom s slabšo, a še sprejemljivo boniteto posebej spodbujala, in sicer s ceno teh virov, ki jih bo lahko znižala tudi za polovico glede na njihovo izvirno ceno.
Pri SID banki so poudarili, da želijo s to kreditno linijo pozornost nameniti podjetnikom s slabšo boniteto, ki bi jih poslovne banke brez spodbujevalnih ukrepov SID banke precej verjetno obšle.
• Blažji pogoji za instrumente iz posojilnega sklada za mala in srednja podjetja pri SID banki: ker je precej denarja v tem skladu, ki je bil izvirno vreden 500 milijonov evrov, ostalo nepočrpanega, so bili na začetku maja spremenjeni nekateri pogoji, da bi bila sredstva na voljo širši ciljni skupini podjetij.
Gre za tri blažje pogoje: 1) povečano je dovoljeno razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA na 6, kar pomeni, da bodo lahko sredstva iz posojilnega sklada dobila tudi nekoliko bolj zadolžena podjetja; 2) zmanjšano je zahtevano število zaposlenih pri končnih prejemnikih, s tri na dva; 3) precej je bil zmanjšan tudi minimalni znesek posojila, in sicer s 100 tisoč evrov na 30 tisoč evrov.
• Razširitev vsebinske podpore »SPS dvojček« v okviru Slovenskega podjetniškega sklada: pri Slovenskem podjetniškem skladu (SPS) mladim podjetjem, ki prejmejo finančno podporo SPS, ponujajo tudi vsebinsko podporo, ki jo kot zlasti pomembno ocenjujejo v zgodnjih fazah njihovega razvoja. Za kaj gre? Sklad SPS pri instrumentih, ki jih ponuja podjetjem v prvih dveh razvojnih fazah (gre za instrumente »Spodbude za zagon inovativnih podjetij - P2« in »semenski kapital v obliki konvertibilnega posojila - SK75 in v obliki direktnega kapitalskega vložka - SK200«) tesno sodeluje z Inciativo Start up, ki pripravlja mentorskoizobraževalne programe ter organizira dogodke, kjer podjetniki brezplačno dobijo dodatne informacije in podporo, ki jo potrebujejo tudi pri prijavi na razpise SPS.
To vsebinsko podporo SPS dvojček želijo pri skladu SPS razširiti tudi na druga podjetja (tudi na uveljavljena, že starejša podjetja) ter na druge produkte, kot so garancije in posojila. Ocenjujejo namreč, da je kombinacija vsebinske in finančne podpore zelo dobra popotnica za preživetje podjetij.
• Pripravljajo se posebni instrumenti za MSP iz »Junckerjevega« naložbenega sklada: ker so zaradi svojega pomena za evropsko gospodarstvo MSP zdaj postavljeni v osrčje evropskih politik, bodo tudi pri evropskem skladu za strateške naložbe EFSI pripravili posebne spodbude samo za MSP.
V okviru strateškega sklada EFSI bo deloval poseben mehanizem »SME Window«, prek katerega bo za projekte MSP namenjenih pet milijard evrov. Sklad EFSI še ni polno operativen, vendar pa se s polno paro pripravljajo novi instrumenti za MSP; ob nekaterih dolžniških instrumentih bodo predvidoma prevladovali lastniški. Med njimi bo na primer predvidoma instrument za zagotavljanje semenskega kapitala za zagonska podjetja.
Pomemben nov poudarek: nepovratne pomoči bodo vse bolj izjema, ne pravilo
Pomembna novost pri politikah, tako na ravni EU kot v Sloveniji, je v tem, da se poudarek z nepovratnih sredstev premika na dodeljevanje povratnih sredstev.
Ne gre za to, da nepovratnih sredstev več ne bo, saj bodo določena nepovratna sredstva, na primer iz evropskih skladov, ostala. Nepovratna sredstva so včasih, v kombinaciji s povratnimi sredstvi, morda tudi najbolj smiselna. Vendar pa se bo v prihodnje več pozornosti namenjalo povratnim sredstvom.
V Sloveniji ta poudarek na povratnih sredstvih že velja na primer pri posojilnem skladu za mala in srednja podjetja pri SID banki. Kot pravijo v tej banki, je pri razvoju novih produktov skrajni čas, da se pri dodeljevanju vse redkejših javnih sredstev poskuša doseči, da je javni denar čim bolj optimalno razporejen in da zagotovi čim večje multiplikativne učinke, hkrati pa tudi to, da se z načelom povratnih sredstev optimizira sistem javnih spodbud.
Medtem ko za prehod od nepovratnih k povratnim sredstvom obstajajo razumni in logični razlogi, vsem to morda ni najbolj všeč. Pri SID banki na primer povedo, da srečujejo čedalje več poslovnih modelov podjetij, ki vse bolj temeljijo na (stalnemu) dotoku nepovratnih sredstev, tako da je mogoče že govoriti o nekakšnem sindromu odvisnosti, ali pa so podjetja ustanovljena in delujejo, dokler je zagotovljen dotok nepovratnih sredstev.
Ne le novosti, veliko je tudi že znanih programov in instrumentov
Ob prej naštetih nekaterih novosti na področju virov financiranja za MSP v Sloveniji dodajmo, da je hkrati na voljo tudi veliko že pripravljenih programov in instrumentov za MSP. Te v Sloveniji kot nekako osrednji ustanovi ponujata Slovenski podjetniški sklad ([www.podjetniskisklad.si]) ter SID banka ([www.sid.si]). Pri tem SPS ponuja zlasti instrumente mladim podjetjem v prvih razvojnih fazah (v fazi zagona podjetja oziroma v fazi, ko mlado podjetje vstopa na trg), SID banka pa v bolj zreli fazi, ko se podjetje osredotoča na rast in razvoj.
Vire financiranja za MSP ponuja tudi precej poslovnih bank v Sloveniji (SKB, Sberbanka, Unicredit banka Slovenije, NLB, Gorenjska banka, Banka Koper, (dosedanja) Banka Celje, Banka Sparkasse). Te banke pridobivajo finančne vire za kreditne linije na primer pri Evropski investicijski banki ali pri evropskem investicijskem skladu EIF (ta je namenjen prav posebej za financiranje MSP). Več o njihovih ponudbah je na naslovu ([access2eufinance.ec.europa.eu]) na spletni strani evropske komisije, kjer so prve informacije, kaj ponujajo, ter povezave za njihove spletne strani, kjer je informacij še več.
Na prej omenjeni strani evropske komisije so tudi informacije o tem, kateri skladi tveganega kapitala ponujajo vire (lastniškega) financiranja za MSP.
Ne nazadnje pa je za potrebe financiranja MSP na voljo tudi denar iz evropskih programov, za katerega pa se morajo slovenski MSP potegovati na centralnih razpisih v Bruslju. Med takimi programi sta na primer program za konkurenčnost podjetij Cosme ter program za projekte za raziskave in razvoj Obzorje 2020. Na evropskem razpisu Obzorje 2020 so denimo dobili odobren projekt Helis pri Kemijskem inštitutu, v okviru tega projekta pa bodo nadaljevali razvoj litij-žveplovih baterij z do 300 odstotkov večjo zmogljivostjo.
Albina Kenda, 21.05.2015 Finance 98/2015
