Trenutno veljavni Zakon o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 13/2011-UPB3 do 38/2012 – ZDDV-1) ne pojasnjuje, pravila, katere države članice se uporabljajo glede izdajanja računov v primerih, ko davčni zavezanci dobavljajo blago ali opravljajo storitve naročnikom v druge države članice. Zaradi navedenega se naj bi z novo določbo ZDDV-1 uvedla jasna pravila o tem, kdaj se pri izdaji računov uporabljajo slovenska zakonska določila, in sicer bodo za izdajanje računov veljala pravila po ZDDV-1 le, če se bo izdani račun nanašal na dobave blaga in storitev, za katere se šteje, da so opravljene v Sloveniji.
Slovenski davčni zavezanec bo opravil gradbeno storitev na nepremičnini v Avstriji za osebo, ki ni davčni zavezanec. V tej državi članici se bo dolžan identificirati za namene davka na dodano vrednost (DDV), obračunati avstrijski DDV, račun pa izdati v skladu z avstrijsko DDV zakonodajo.