Naravna nesreča, tudi poplava, je eno od temeljnih meril za odobritev odloga ali obročnega plačila davka. Davčni organ lahko poslovnim subjektom dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih, če sta skupno izpolnjena dva pogoja:
1.    davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda (zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov) in
2.    odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Pri tem je prvi pogoj izpolnjen, če zavezanec dokaže, da je zaradi naravne nesreče izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov.

Britanski Economist med svojimi naročniki v več evropskih državah, tudi Sloveniji, izvaja anketo o prihodnosti. Po vmesnih izsledkih, zaupal nam jih je eden od podjetnikov, ki v tej anketi sodelujejo, večina pričakuje, da bo čez deset let med TOP 500 ameriškimi podjetji po prihodkih več kot polovica novincev.

Predlog novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2 ), prinaša spremembe tudi pri obveznem zavarovanju podjetnikov. Zakon je v obravnavi v državnem zboru. Pričel naj bi veljati z novim letom.

Obveščamo vas, da je Slovenski podjetniški sklad danes objavil: Javni poziv za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico poplav novembra 2012
Namen javnega poziva je omogočanje sanacije posledic poplave in ponovne vzpostavitve normalnega delovanja. Pomoč bo dodeljena v obliki nepovratnih sredstev. Okvirna višina razpoložljivih sredstev znaša 4,4 mio EUR. Prijavitelji bodo lahko prejeli povrnjene do 20% škode, nastale na strojih, opremi in zalogah, oziroma največ 200.000 EUR, skladno s pravilom »de minimis«. Na poziv se lahko prijavijo gospodarske družbe in samostojni podjetniki s sedežem v Republiki Sloveniji in delovanjem v občinah, kjer je nastala gospodarska škoda kot posledica poplav v novembru. Izplačila bodo predvidoma konec decembra 2012.

Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je sprejel enotni kontni okvir za različne uporabnike, in sicer za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, kmečka gospodarstva, zadruge, nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava - ter društva in invalidske organizacije. Veljal bo od 1. januarja 2013.

Po pojasnilu strokovnega sveta se s tem kontnim okvirom nadomešča pet do zdaj veljavnih kontnih okvirov. S tem naj bi bili doseženi najvišja stopnja poenotenja računovodskega spremljanja poslovnih dogodkov in velika racionalizacija poslovanja predvsem računovodskih servisov. Vendar pa ne gre samo za združitev prej samostojnih kontnih okvirov. Enotni kontni okvir in na njegovi podlagi priporočeni kontni načrt prinašata tudi nekatere vsebinske spremembe.

Trenutno veljavni Zakon o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 13/2011-UPB3 do 38/2012 – ZDDV-1) ne pojasnjuje, pravila, katere države članice se uporabljajo glede izdajanja računov v primerih, ko davčni zavezanci dobavljajo blago ali opravljajo storitve naročnikom v druge države članice. Zaradi navedenega se naj bi z novo določbo ZDDV-1 uvedla jasna pravila o tem, kdaj se pri izdaji računov uporabljajo slovenska zakonska določila, in sicer bodo za izdajanje računov veljala pravila po ZDDV-1 le, če se bo izdani račun nanašal na dobave blaga in storitev, za katere se šteje, da so opravljene v Sloveniji.
Slovenski davčni zavezanec bo opravil gradbeno storitev na nepremičnini v Avstriji za osebo, ki ni davčni zavezanec. V tej državi članici se bo dolžan identificirati za namene davka na dodano vrednost (DDV), obračunati avstrijski DDV, račun pa izdati v skladu z avstrijsko DDV zakonodajo.