Normirani s.p. imajo poenostavljeno obdavčitev, vendar to ne pomeni, da zanje ne veljajo pravila o poslovanju med povezanimi osebami. Pravila so enaka kot za vse druge zavezance oz. je potrebna še večja pozornost.

Prispevki za samozaposlene predstavljajo enega največjih fiksnih stroškov poslovanja samozaposlenega. Čeprav uradni zneski prispevkov za leto 2026 še niso določeni, je na podlagi znanih podatkov in zakonskih pravil že mogoče oceniti, kakšna gibanja lahko pričakujemo.

Minimalna plača in z njo povezani stroški dela so v zadnjih letih ena ključnih tem za mala in mikro podjetja. Rast ni več občasna, temveč sistematična in zakonsko pogojena, kar pomeni, da jo je mogoče , in nujno, pravočasno načrtovati.
Leto 2025 je prineslo minimalno plačo v višini 1.277,72 EUR bruto, hkrati pa se že kažejo jasni obrisi novega zvišanja v letu 2026. Poleg zaposlenih se z vse večjimi obremenitvami soočajo tudi samozaposleni, pri katerih minimalni prispevki dosegajo zgodovinsko visoke ravni.

Z letom 2026 se bo ponovno zvišala minimalna plača, kot to določa zakonodaja.
Po zakonski formuli mora minimalna plača za vsaj 20 % presegati minimalne življenjske stroške, ki po novem izračunu znašajo 791 EUR.

Z januarjem 2026 v veljavo stopajo nekatere novosti pokojninske reforme in novele Zakona o urejanju trga dela. Konec leta 2026 pa se izteka rok za vložitev vloge za zagotovljeno vdovsko pokojnino. V nadaljevanju so predstavljene podrobnosti in povezave do ključnih sprememb.

Kako prepoznamo prikrito delovno razmerje?

Prikrito delovno razmerje je v slovenskem delovnem pravu ena najpogostejših inšpekcijskih nepravilnosti. Gre za situacijo, ko oseba formalno opravlja delo na drugi pravni podlagi (npr. kot samostojni podjetnik, prek podjemne ali avtorske pogodbe), dejansko pa dela pod pogoji, ki so značilni za delovno razmerje. Če so ti elementi podani, mora biti delo opravljeno izključno na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ne glede na želje ali dogovor med delodajalcem in delavcem.