Z 8. avgustom 2015 so pričele veljati spremembe Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1I (Ur.l. RS št. 55/2015).

Ena izmed teh sprememb je naslednja:
na vseh dopisih, ki jih družba pošlje naslovniku (sem sodi tudi naročilnica), mora biti od 8. avgusta 2015 dalje biti namesto številke registrskega vpisa obvezno zapisana matična številka družbe. Tako mora biti na navedenih dopisih obvezno zapisana: celotna firma in sedež družbe, registrski organ, pri katerem je družba vpisana, ter matična številka; pri d.o.o. in d.d. pa še znesek osnovnega kapitala in znesek še nevplačanih vložkov.

Za vse, ki za tisk računov in drugih dokumentov uporabljate lastne predloge ali bi jih želeli uporabljati smo sedaj prenovili izbiro in izdelali galerijo vnaprej pripravljenih predlog, ki jih najdete v navodilih za uporabo programa.

Predloge so namenjene tisku več vrst dokumentov  iz našega programa (računi, ponudbe, dobavnice, …). Prednosti predlog za tiskanje dokumentov so:

Spremembe Zakona o gospodarskih družbah prinašajo novosti glede poslovanja s.p.-jev, predvsem glede postopka zaprtja s.p.. Po novem je dovoljen prenos s.p. na katerokoli fizično oseb, pri vpisu prokurista je potrebno soglasje, izjavo lastnika o dovolitvi poslovanja pa lahko overi tudi točka VEM.

Obsežna novela Zakona o gospodarskih družbah, ki je začela veljati 8. avgusta, je prinesla tudi nova pravila, ki jih bodo morali pri poslovanju upoštevati samostojni podjetniki. Slednji bodo morali pri zaprtju s.p. upoštevati drugačna pravila, s.p. bodo lahko prenesli na katerokoli fizično osebo, pri vpisu prokurista ali zastopnika za primer smrti bodo potrebovali njegovo soglasje, izjavo o dovolitvi poslovanja pa bo lahko overila tudi VEM točka.

Kot osnova za izračun bonitete za zaposlenega za uporabo službenega avtomobila, se šteje nabavna vrednost avtomobila, ki jo je ob njegovem nakupu plačalo podjetje. To velja tudi v primeru, ko podjetje kupi rabljeni avtomobil – osnova za izračun bonitete za prvo leto je dejanska nakupna cena, ki jo je podjetje plačalo ali za nov ali za rabljeni avto. V to nabavno vrednost se ne glede na način pridobitve avtomobila šteje tudi davek na dodano vrednost.

Število samozaposlenih se pri nas povečuje iz leta v leto, in če redno zaposlenim dobra polovica slovenskih delodajalcev financira tudi dodatno pokojninsko zavarovanje, s katerim si bodo zagotovili dodatne pokojninske rente ob upokojitvi, so prekarni delavci prepuščeni sami sebi.
Med prekarno delo štejemo različne oblike dela, ki ne temelji na redni zaposlitvi: samozaposleni, delo prek avtorske ali podjemne pogodbe, agencijsko delo... Že osnovna statistika delovno aktivnega prebivalstva nam prikaže krepitev ene najpogostejših oblik prekarnega dela, to je samozaposlitev prek statusa samostojnega podjetnika (s. p.). Številna podjetja namesto rednih zaposlitev tako z delom »zaposlenih« sodelujejo prek statusa samostojnega podjetnika, kar jim omogoča večjo prožnost. Leta 2005 je bilo 731.597 zaposlenih, samozaposlenih pa 50.146 (brez kmetov). Leta 2014 je število zaposlenih upadlo na 703.040, število samozaposlenih brez kmetov pa se je povečalo na 64.351.

Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) določa, da mora samostojni podjetnik vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti, na spletni strani AJPES, objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost.

Podjetnik lahko obvestilo o prenehanju opravljanja dejavnosti objavi elektronsko prek aplikacije OOPS. Skenirano obvestilo o nameri lahko pošlje tudi po elektronski pošti na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., ter pošlje oziroma dostavi po pošti ali osebno na katerokoli izpostavo AJPES. Obvestilo lahko odda tudi na katerikoli VEM točki hkrati s prijavo za izbris, če prijavo za izbris vloži najmanj 15 dni pred predlaganim datumom izbrisa.