Osnutek predloga novele zakona o gospodarskih družbah, ki je del zadnjega svežnja ukrepov v boju zoper sivo ekonomijo, je pripravljen za obravnavo na vladi. Med osrednjimi cilji predvidenih sprememb sta onemogočanje ustanavljanja podjetij subjektom z nepoštenimi poslovnimi praksami in veriženja podjetij za dosego nepodjetniških ciljev.

Po novem naj bi država evropska sredstva, ki so šla za slabe projekte, lažje dobila nazaj. A še pred tem bo treba začeti črpati denar iz novega finančnega obdobja, torej 2014-2020, kjer je na voljo 3,2 milijarde evrov, a datumi se vse bolj zamikajo, projekti pa čakajo. Hkrati se zelo mudi končati tiste, ki jim je bil obljubljen denar iz perspektive 2007-2013.

Elektronsko poslovanje je najhitreje rastoči maloprodajni trg v Evropi. Po ocenah vrednost trgovanja prek spleta v EU znaša okrog 260 milijard evrov na letni ravni. Ko govorimo o Hrvaški, indeks digitalnega gospodarstva in družbe (Digital Economy and Society Index - DESI), ki določa stopnjo digitalizacije držav članic in je bil objavljen februarja, je razkril  nekaj zelo zanimivih dejstev. Po tem indeksu se Slovenija uvršča na 19., Hrvaška pa 24. mesto med 28 članicami unije.

Samostojni podjetnik, ki opravlja delo v prostorih podjetja – naročnika storitev – v času, ki velja za druge zaposlene, uporablja delovna sredstva podjetja in zanje ne plačuje najemnine, delo pa opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja, je s podjetjem v odvisnem razmerju.

Z razkrivanjem osebnih podatkov v poslovnem registru spet kaznujemo podjetnike.
Konec julija začnejo veljati nekatere določbe prenovljenega zakona o poslovnem registru. Glavna novost je vzpostavitev iskanja in vpogleda v podatke poslovnega registra tudi po posameznikih.

Pisno obvestilo o odmeri letnega dopusta mora delodajalec izdati najkasneje do 31. marca, delavcu pa ga lahko pošlje po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.