Katera so družinska podjetja
V Sloveniji je približno 90 odstotkov podjetij malih in srednjih, med njimi je dobrih 80 odstotkov družinskih. V Evropi je malih in srednjih podjetij skoraj 99 odstotkov, delež družinskih med njimi je podoben kot v Sloveniji. V Nemčiji na primer jih ima okrog 95 odstotkov istega lastnika in menedžerja.
Ali družinsko podjetje potrebuje svetovalca – in kakšnega?
V našem vsakdanjiku se obrnemo na svetovalce ali druge strokovnjake pogosteje, kot si na prvi pogled predstavljamo. V banki imamo osebnega bančnika, v zavarovalnici svojega zavarovalnega zastopnika, pri tujih jezikih nam pomagajo učitelji, še celo v fitnes centru nas uvodoma sprejme inštruktor. Kaj pa naredimo, ko imamo težave v družinskem podjetju?
Družinsko podjetnišvo - Zakaj odlašanje s prenosom na naslednika?
Slovenska družinska podjetja so večinoma stara več kot dvajset let, hkrati pa nekaj raziskav v zadnjih letih ugotavlja, da večino teh podjetij še vedno vodi ustanoviteljska generacija. Veliko je takšnih, ki so že v življenjskem obdobju, ko poslovna ostrina začne pešati.
Načrtovanje družinskega proračuna
Danes se družine srečujejo z zahtevnimi finančnimi izzivi. S svojimi prihodki, ki so pač kakršnikoli že so, morajo poskrbeti za precejšnji spisek dnevnih aktivnosti (prehranjevanje, nega, aktivnosti otrok itd.) in tudi dolgoročnejše izzive, kot so zagotovitev bivalnega prostora, šolanje otrok, varna starost.
Torej načrtno upravljanje s financami, tako kot v podjetju, je bistveno tudi doma.
Inventura ali popis – kaj moramo vedeti?
Bliža se konec leta, torej čas inventur oziroma letnih popisov, katerim je potrebno nameniti vso pozornost in pri tem upoštevati določene predpise. Zaposleni v podjetjih se večinoma kar zgrozijo ob besedi inventura. Pa si poglejmo, kaj pravzaprav je inventura ali popis?
Gre za popisovanje sredstev (blaga na zalogi) in virov sredstev na določen dan in ugotavljanje razlik v primerjavi s stanjem v poslovnih knjigah. S popisom se uskladijo knjižna stanja z dejanskim stanjem. S popisom ugotovljene razlike med evidentiranimi in dejanskimi podatki je treba uskladiti in tako zagotoviti, da so knjižna stanja (računovodski podatki) podlaga za čim bolj realne in torej tudi kakovostne računovodske informacije. Zavedati se namreč moramo, da podatki, ki jih dobimo na podlagi letnega popisa, vplivajo na višino kapitala (pri s.p.), višino poslovnega izida in davčne osnove.