Fizična oseba, ki v Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča, pa dosega na njenem območju obdavčljive dohodke ali je lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, mora finančnemu uradu predložiti prijavo za vpis v davčni register.

Breme dolgov redno ali občasno pesti marsikaterega Slovenca, tudi podjetnike. Iz izkušenj pa ugotavljam, da se le redki znajo uspešno rešiti iz lovk začaranega kroga.  V članku se bom bolj ali manj dotaknil poslovnega sveta, saj opažam, da zaradi nesistematičnosti in zatiskanja oči pred resnico propade veliko dobrih in poštenih podjetnikov,  povedano drugače, veliko dobrih poslovnih priložnosti in zgodb.

Z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1H) je bila v slovenski pravni red implementirana določba 10.a člena, ki omejuje ustanavljanje podjetij s strani oseb, ki so bile v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljene na seznamu nepredlagateljev davčnih obračunov, ali so javno objavljene na seznamu davčnih neplačnikov, ki ga urejajo določbe 20. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

Zavod za zaposlovanje je objavil novo javno povabilo Delovni preizkus za obdobje 2018/2019. S pomočjo programa bodo lahko vključene brezposelne osebe preizkusile svoja znanja, veščine in spretnosti na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu ter si tako izboljšale svoje zaposlitvene možnosti.

S pomočjo programa lahko preizkusite svoja znanja, veščine in spretnosti na konkretnem delovnem mestu. Tako se vključite v delovno okolje, spoznate delodajalca in si povečate možnosti za zaposlitev.

Program je namenjen tistim, ki ste prijavljeni med brezposelnimi, ne glede na vašo starost in trajanje brezposelnosti.

Je zakonske vrste delo, ki se lahko opravlja brezplačno brez pogodbene podlage in NI zaposlitev na črno. To so kratkotrajna, nujna humanitarna prostovoljska in dobrodelna dela ter delo za invalidske organizacije. Delo se lahko opravlja le v mikro družbi ali zavodu z najmanj 1 ali največ 10 zaposlenim. 

Delo, ki ga mora delavec opraviti prek svojega polnega delovnega časa, je nadurno delo. Vendar ga delodajalec lahko določenim delavcem odredi izjemoma, kadar z nobenim drugim ukrepom ni mogoče doseči, da bi se delo opravilo v rednem delovnem času. Za opravljeno nadurno delo je zato delavec upravičen do večjega plačila kot za redno delo. Razlikovati ga je treba od presežka ur, prav tako pa ne sme trajati dlje časa.