Zavod za zaposlovanje je objavil novo javno povabilo Delovni preizkus za obdobje 2018/2019. S pomočjo programa bodo lahko vključene brezposelne osebe preizkusile svoja znanja, veščine in spretnosti na konkretnem delovnem mestu pri delodajalcu ter si tako izboljšale svoje zaposlitvene možnosti.

S pomočjo programa lahko preizkusite svoja znanja, veščine in spretnosti na konkretnem delovnem mestu. Tako se vključite v delovno okolje, spoznate delodajalca in si povečate možnosti za zaposlitev.

Program je namenjen tistim, ki ste prijavljeni med brezposelnimi, ne glede na vašo starost in trajanje brezposelnosti.

Je zakonske vrste delo, ki se lahko opravlja brezplačno brez pogodbene podlage in NI zaposlitev na črno. To so kratkotrajna, nujna humanitarna prostovoljska in dobrodelna dela ter delo za invalidske organizacije. Delo se lahko opravlja le v mikro družbi ali zavodu z najmanj 1 ali največ 10 zaposlenim. 

Delo, ki ga mora delavec opraviti prek svojega polnega delovnega časa, je nadurno delo. Vendar ga delodajalec lahko določenim delavcem odredi izjemoma, kadar z nobenim drugim ukrepom ni mogoče doseči, da bi se delo opravilo v rednem delovnem času. Za opravljeno nadurno delo je zato delavec upravičen do večjega plačila kot za redno delo. Razlikovati ga je treba od presežka ur, prav tako pa ne sme trajati dlje časa.

Ste pred nakupom rabljenega vozila?

V Sloveniji je vsaj 14.752 vozil, pri katerih velja previdnost - lahko je zastavljeno ali zarubljeno oziroma ima vpisano prepoved odtujitve in obremenitve oz. razpolaganja. 

Pravica do letnega dodatka upokojencev, ki jo v pogovornem jeziku običajno imenujemo kar »upokojenski regres«, je sicer zakonska pravica opredeljena v členih 95 do 98 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, oz. ZPIZ-2, ki velja od leta 2013 dalje, ki pa je topogledno relativno »invaliden«. Ta zakon je namreč začel veljati v letu 2013, torej v času gospodarske krize, zato je bila uporaba teh določb o pravici do letnega dodatka najprej odložena zaradi Zakona za uravnoteženje javnih financ oz. »zloglasnega ZUJF«-a, nato pa okrnjena na podlagi dvoletno veljavnih Zakonov o izvrševanju proračunov Republike Slovenije in sicer tako glede vstopnega praga o višini pokojnin oz. invalidskih nadomestil, ki so podlaga za priznanje upravičenosti do letnega dodatka kot tudi same višine izplačila le-tega.

Največ kršitev je v malih gradbenih podjetjih in pri čistilnih servisih, pri gostincih je nekoliko bolje.

Do 1. julija so morali delodajalci zaposlenim izplačati regres za letni dopust. Vsakemu najmanj 843 evrov bruto. A čeprav je krize konec, marsikomu regres ni bil izplačan, pravijo tudi sindikalisti. Natančne statistike še nimajo, ugotavljajo pa, da gre najslabše zaposlenim v manjših gradbenih podjetjih in čistilnih servisih. Položaj se menda nekoliko popravlja pri gostincih.