Spletna aplikacija goriva.si prikazuje maloprodajne cene naftnih derivatov na posameznih bencinskih servisih v Sloveniji.

Vlada podaljšuje ukrep vračil nadomestil čakanja na delo, novi paket pomoči v obliki temeljnega dohodka lahko pričakujejo tudi samozaposleni, bolniška odsotnost pa bo do treh dni možna brez zdravniškega potrdila. To je nekaj ukrepov petega paketa zakonodaje.
Predlog zakona bo državni zbor sprejemal po nujnem postopku, predvidoma prihodnji teden. Pomoči po novem zakonu bi tako začele veljati v četrtek, 1. oktobra.

Na včerajšnji seji je vlada obravnavala predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ali tako imenovani peti protikorona paket. Gre za peti sveženj ukrepov, katerega nosilec je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Delodajalec mora vsakemu delavcu vsako leto posebej odmeriti, koliko dopusta mu pripada v posameznem koledarskem letu, to pa mora storiti najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu ter ga o tem obvestiti.
Delavec lahko v dogovoru z delodajalcem izrabi letni dopust v enem ali več delih. Če ga izrabi v več delih je pri tem pomembno dejstvo, da en del traja najmanj dva koledarska tedna, torej strnjenih štirinajst dni. Če delodajalec delavcu tega ne omogoči, je v prekršku. Pri tem ni pomembno, koliko dni na teden dela delavec. 

Težave v praksi nastajajo pri koriščenju dopusta pri dolgotrajnejših bolniških.

Primeri, v katerih neplačano delo ne predstavlja dela na črno.
Delo na črno, zaposlovanje na črno ter opravljanje dejavnosti na črno so na splošno gledano prepovedani. Kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kaj se šteje za omogočanje dela na črno, kot tudi katere dejavnosti in dela ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno, ureja Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Manjše administrativno in davčno breme pri izbranih dejavnostih sta ključna razloga, da se zavezanci odločajo za vstop v sistem normiranih odhodkov oz. stroškov.
Od 1.1.2015 dalje lahko davčni zavezanec (s.p., športnik, dopolnilna dejavnost na kmetiji, zdravnik, odvetnik ipd.) pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini 80% ustvarjenih prihodkov.