Po spremembah v definiciji minimalne plače iz začetka letošnjega leta se nam ponovno obetajo spremembe na področju zakonodaje o minimalni plači.

--> Spremembe plač v 2020 in 2021

Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?

--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo

POMEBNO V ČASU EPIDEMIJE: 
--> ZADNJE NOVICE - Koronavirus, podjetništvo, espe, s.p., čakanje, subvencije, pomoč
--> Pristar je 24 ur/dnevno na voljo pogodbenim partnerjem preko posebnih komunikacijskih linij

Minimalna plača je bila v Sloveniji prvič uvedena že leta 1937. Zakon o minimalni plači določa pravico do minimalne plače, njeno višino (v bruto znesku) in pogoje, pod katerimi se ta izplača. Do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače so upravičeni vsi delavci, ki pri delodajalcu v Sloveniji delajo polni delovni čas. V primeru krajšega delovnika delavcu pripada sorazmerni del minimalne plače.

Višina minimalne plače od leta 2008 naprej:

      - od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020: 940,58 evra;
      - od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019: 886,63 evra;
      - od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018: 842,79 evra;
      - od 1.januarja 2017 do 31. decembra 2017: 804,96 evra;
      - od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016: 790,73 evra;
      - od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015: 790,73 evra;
      - od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014: 789,15 evra;
      - od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013: 783,66 evra;
      - od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012: 763,06 evra;
      - od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011: 748,10 evra;
      - od 1. marca 2010 do 31. decembra 2010: 734,15 evra;
      - od 1. avgusta 2009 do 28. februarja 2010: 597,43 evra;
      - od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2009: 589,19 evra.

Od 1. januarja 2016 so s spremembami v zakonodaji iz minimalne plače izvzeti nekateri dodatki: dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na praznike in proste dneve. Vse do leta 2020 so bili v minimalno plačo vključeni naslednji dodatki: dodatek za delovno dobo, dodatek za delo v posebnih pogojih dela (izmensko delo, popoldansko delo, terensko delo ipd.) in plačilo za delovno uspešnost.

Ob vstopu v leto 2020, ko se je minimalna plača sicer ponovno zvišala iz 886,63 evra bruto na 940,58 evra bruto, pa so iz Zakona o minimalni plači izvzeti še naslednji dodatki:

• dodatek za delovno dobo;
• dodatke za delovno in poslovno uspešnost;
• dodatek za težje razmere dela.

SANKCIJE OB KRŠITVAH
V primeru, da delodajalec ne izplačuje minimalno predpisane plače, stori prekršek, ki se kaznuje z:

• od 1.500 do 8.000 evrov kazni - manjši delodajalec z 10 ali manj zaposlenimi;
• od 3.000 do 20.000 evrov kazni - delodajalec z več kot 10 zaposlenimi.

Prav tako se kaznuje odgovorno osebo delodajalca (pravne osebe), ki stori prekršek. Globa v tem primeru znaša od 1.000 in 2.000 evrov.

KAJ PRIŠANAŠA PRIHODNOST?
Z januarjem 2021 lahko ponovno pričakujemo zakonske spremembe. Veljati naj bi začela novela, ki predvideva novo formulo za izračun minimalne plače. Tako naj bi najnižji prejemek za polni delovni čas po novem za 20 % presegal izračunane minimalne življenjske stroške. Hkrati pa naj bi minimalno plačo omejili tudi navzgor. Z novelo bo lahko minimalna plača izračunane minimalne življenjske stroške presegala za največ 40 %.

Minimalni življenjski stroški so bili nazadnje izračunani leta 2017, ponovno pa naj bi jih ovrednotili šele v letu 2023. Sindikati že dalj časa opozarja na zastarelost aktualnih izračunov, ki po njihovem prepričanju onemogočajo izboljšanje materialnega položaja delavk in delavcev.

Gospodarstveniki na drugi strani opozarjajo, da je popolno izključevanje delodajalcev in njihovih krovnih orgaizacij pri določanju minimalne plače nesprejemljivo. V prihajajočem letu ob 7 % padcu BDP-ja ponovno pričakujemo povišanje minimalne plače. Višja minimalna plača sicer hkrati vodi tudi v dodatno povišanje dodatkov in prispekov, ki prav tako bremenijo delodajalca. Za podjetja z nizko dodano vrednostjo na zaposlenega bi lahko bil ta zakon poguben, ostali bi morali najverjetneje krčiti predvidena razpoložljiva sredstva za raziskave in razvoj.

POMEMBNO ZA PODJETJA
Smo v obdobju, ko podjetja pripravljajo ali celo zaključujejo poslovne načrte za leto 2021. Danes je zelo težko napovedati, koliko bo znašala minimalna plača, če bo s 1. januarjem 2021 res prišlo do napovedanih sprememb. Uradnih podatkov o tem namreč še nimamo. Ostaja torej vrsta nejasnosti in odprtih vprašanj na tem področju. Delodajalci  danes ne razpolagajo z informacijo, ki je ključna za izračun odhodkov. Potrebno bo torej počakati na odločitev vlade in uradne številke.

Vsem podjetjem in podjetnikom, ki zaposlujete, pa ob tem priporočamo, da takoj po objavi uradnih sprememb glede minimalne plače opravite simulacije predvidenih prihodkov in odhodkov. Višja minimalna plača bo nedvomno vodila v podražitve s strani dobaviteljev, zato je pomembno, da se nanje hitro pripravite, oblikujete nove cene za vaše stranke in pravočasno uskladite pogoje poslovanja.

Če je moč verjeti empiričnim podatkom iz tujih trgov dela, višanje minimalne plače običajno ne vodi do odpuščanj delavcev, pogosto pa vodi do višanja cen storitev oziroma produktov. Tako v času gospodarske rasti ob sorazmernem višanju minimalne plače večjih odpuščanj ni pričakovati, seveda pa je letošnje leto specifično.
Vsekakor je za dobre rešitve pomemben dialog in skupna končna odločitev. Nepremišljene, predvsem pa na prvi pogled všečne rešitve, brez analiz, so lahko zelo nevarne, kar smo lahko v preteklosti že občutili.

Trdimo lahko, da se bo minimalna plača z leti in z gospodarsko rastjo višala, kar je v razvitem in rastočem gospodarstvu pričakovano, vprašati pa se je potrebno, ali ne bi bilo, glede na zahtevne razmere, s katerimi se v času epidemije koronavirusa soočamo, smotrno pred takšno potezo opraviti dodatno usklajevanja z vsemi deležniki.

Vsekakor vas bomo o aktualni temi obveščali preko naših kanalov.

VIR: 
Pristar d.o.o., 20.10.2020
-Ambrož Černjak
-Hinko Kašnik