Na Finančni upravi kot davčno tvegana prepoznavajo posojila družbe njenemu družbeniku ali njegovi povezani osebi, pri tem pa glede na vse ugotovljene okoliščine preverjajo, ali morda takšno posojilo lahko predstavlja prikrito izplačilo dobička preko posojil, ki se ne vrnejo. Slednje FURS pogosteje ugotavlja pri družbah z omejeno odgovornostjo.
Podjetja imajo med svojimi sredstvi velik obseg danih dolgoročnih in kratkoročnih posojil, pri čemer so pomembna druga posojila, torej posojila, ki niso dana družbam v skupini, ampak tretjim subjektom, med drugim tudi družbenikom oziroma drugim povezanim osebam. Na podlagi analize podatkov iz bilanc stanja (oddanih na AJPES) FURS ugotavlja, da ima 1.319 družb z omejeno odgovornostjo, s 5 ali manj družbeniki, ki so fizične osebe, v letu 2023 skupaj kar 753,8 milijona evrov danih dolgoročnih in kratkoročnih posojil, pri tem pa smo upoštevali le posojila nad 100.000 evrov.
V finančnih nadzorih FURS ugotavlja kot sporna predvsem posojila družbenikom in drugim povezanim osebam, saj je instrument posojila pogosto zlorabljen za prikrito izplačilo dobička. Ta posojila se nato ne vrnejo ali se podaljšujejo leto za letom, praviloma niso zavarovana, posojilojemalci jih ne odplačujejo ali jih odplačujejo le delno (saj nimajo dohodkov, da bi odplačilo sploh bilo mogoče). Poraja se vprašanje, ali bi družba takšno posojilo, pod enako (nedefinirami) pogoji, dala tudi kateri drugi fizični osebi, ki ni povezana oseba z družbenikom/lastnikom/direktorjem družbe.
Prikazan velik obseg tovrstnih praks posojanja sredstev družbe, kot tudi sodna praksa (kot npr. zadnja sodba Vrhovnega sodišča X Ips 27/2024, ki govori o tem, da je potrebno v davčnem postopku vse okoliščine sklenjenih transakcij v celoti preveriti in šele na njihovi osnovi presoditi, ali gre za nedovoljeno ravnanje zavezanca oziroma prikrito izplačilo dobička ali pa gre za resnično posojilno pogodbo ter nato odločiti o morebitni obdavčitvi z dohodnino) otežujejo učinkovito obvladovanje teh tveganj zgolj s postopki nadzora in so potrebne spremembe zakonodaje, ki bodo takšne možnosti izogibanju davčnih obveznosti preprečile oziroma omejile.
Nesporno je, da lastniki podjetij lahko porabljajo svoja sredstva, vendar z upoštevanjem davčnih pravil.
VIR: FURS
