V podjetju opažamo, da veliko podjetij še ni pripravljenih na zakonske spremembe, ki jih prinaša novo leto, predvsem na področju zakonodaje o minimalni plači.
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
Višino minimalne plače določa Zakon o minimalni plači, ki določa pravico do le te in njeno višino v bruto znesku. Dodatno je zakonodaja iz definicije minimalne plače za delo opravljeno od 1.1.2016 dalje izvzela nekatere dodatke za posebne pogoje dela in sicer:
- dodatek za nočno delo,
- dodatek za delo v nedeljo ter
- dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.
Do leta 2020 so tako v minimalno plačo bili vključeni naslednji dodatki : dodatek za delovno dobo, dodatek za delo v posebnih pogojih dela (izmensko delo, popoldansko delo, terensko delo ipd.) in plačilo za delovno uspešnost.
Od leta 2020 bo potrebno dodatke upoštevati dodatno tako, kot veleva zakonodaja in kolektivne pogodbe. V letu 2020 se zvišuje tudi odstotek za določanje minimalne zavarovalne osnove in sicer iz 56 % povprečne plače na 58 %.
Od januarja 2021 se bo uporabljala formula na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas, za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.
Če sledimo komentarjem na družabnih omrežjih je tematika izredno aktualna za raznorazne komentarje. Vseeno pa je smotrno situacijo pogledati bolj celovito, ne zgolj v smislu : »Naj podjetje zapre tisti, ki ne zmore plačati več kot minimalno plačo.«.
V Sloveniji obstajajo tudi podjetja, ki izplačujejo minimalno plačo. Namerno bom v članku izpustil sodbo o pravilnosti oz. nepravilnosti te plačilne politike. Nenazadnje smo na prostovoljnem trgu dela in lahko tudi vsakdo (tako delojemalec in delodajalec) izbira najugodnejšo možnost zase. Zagotovo pa ne gre poenotiti in metati v koš vseh delodajalcev. Trenutno je na trgu dela veliko pomanjkanje raznih poklicev kar v praksi pomeni, da so delodajalci že sedaj primorani dodatno stimulirati svoje zaposlene.
Bo pa kljub temu sprememba zakonodaje pri določanju plač imela dolgoročne posledice za vse državljane, tudi tiste, ki ne delajo. Višanje stroškov dela bo posledično prineslo podražitve, kar bomo občutili vsi državljani. Povišanje življenjskih stroškov pa bo v prihodnjih letih zaradi spremenjene zakonodaje prineslo tudi dodatno višanje plač, višanje zneska povprečne plače pa bo dodatno bremenilo tudi del plač na področju davkov in prispevkov, česar pa zaposleni ne bodo občutili, za delodajalce pa bo povišanje prispevkov prineslo dodatno obremenitev stroškov dela.
Potrebno pa je opozoriti, da se z letom 2020 ne zvišuje zgolj znesek minimalne plače, ampak se bodo plače dodatno povišale tudi zaradi novih obveznostih pri dodatkih. Vsekakor predlagamo, da podjetja ponovno pregledate vse pogodbe, opravite pogovore z zaposlenimi in si že v decembru pripravite simulacije stroškov za leto 2020 in tudi 2021. Predmet nesoglasij je predvsem dodatek za delovno dobo. Zagotovo po eni strani delojemalec s tem zaposlenim z več izkušnjami plačuje več, po drugi strani pa se bodo marsikje podrla plačna ravnovesja, predvsem pa še dodatno otežila zaposlovanje starejših delavcev.
Zagotovo bodo delojemalci v najbolj ogroženih skupinah s temi spremembami, vsaj trenutno, nekaj malega pridobili, vseeno pa menim, da bo iskanje rešitev brez sodelovanja gospodarstva prinašalo zgolj kratkoročne rešitve. Po eni strani bodo vsekakor nastopile že omenjene podražitve, ki imajo tako posredne in neposredne vplive tudi na stroške delodajalca, kot tudi to, da bodo nekatera delovna mesta verjetno tudi ogrožena.
Rešitve za boljše okolje v državi so bile z zadnjimi rešitvami položene bolj ali manj v roke gospodarstva, z napovedanim gospodarskim ohlajanjem pa bodo potrebni dobri in predvsem pravočasni ukrepi za to, da se bodo lahko pogoji za bivanje in delo v Sloveniji še izboljševali.
Vsekakor je za dobre rešitve v dobri državi pomemben dialog in skupna končna odločitev. Nepremišljene, predvsem pa večini všečne rešitve brez analiz so lahko zelo nevarne, kar smo lahko v preteklosti že občutili.
Priporočamo, tudi najmanjši podjetnikom, ki zaposlujejo, da že v mesecu decembru pregledate pogodbe o zaposlitvi in pripravite simulacije vaših stroškov dela za naslednja leta. Obnovljene stroške dela upoštevajte pri vaših kalkulacijah in se pravočasno s kupci uskladite za morebiti potrebne nove pogoje sodelovanja.
Prav tako že v mesecu decembru skupaj z zaposlenimi pridobite izpise delovnih dob (več: TUKAJ), saj brez tega ne boste mogli pravilno obračunavati dodatkov k plači, hkrati pa pristopite k iskanju novih priložnosti za vaše sodelovanje z zaposlenimi.
Vsaka sprememba je lahko tudi priložnost. Mogoče je tudi ta sprememba v plačilnih pogojih priložnost za dodatne možnosti stimulacij zaposlenih, možnost za sodelovanje zaposlenih pri iskanju novih priložnosti in rešitev za podjetje, posledično ločevanje dobrega od manj dobrega.
Gibanje višine minimalne plače skozi leta :
- od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019: 886,63 evrov
- od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018: 842,79 evrov
- od 1.januarja 2017 do 31. decembra 2017: 804,96 evrov
- od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016: 790,73 evrov
- od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015: 790,73 evrov
- od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014: 789,15 evrov
- od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013: 783,66 evrov
- od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012: 763,06 evrov
- od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011: 748,10 evrov
- od 1. marca 2010 do 31. decembra 2010: 734,15 evrov
- od 1. avgusta 2009 do 28. februarja 2010: 597,43 evrov
- od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2009: 589,19 evrov
- od 1. marca 2008 do 31. julija 2008: 566,53 evrov
- od 1. avgusta 2007 do 29. februarja 2008: 538,53 evrov
- od 1. avgusta 2006 do 31. julija 2007: 521,83 evrov (125.052,00 SIT)
- od avgusta 2005: 511,60 evrov - 122.600,00 SIT
- od avgusta 2004: 490,32 evrov - 117.500,00 SIT
- za mesec december 2003 in nadaljnje mesece: 465,21 evrov - 111.484 SIT
- za mesec avgust 2003 in nadaljnje mesece: 460,61 evrov - 110.380,00 SIT
Pripravil :
Hinko Kašnik, mag.
Pristar d.o.o.
