Pred časom smo objavili informacijo, v kateri smo pojasnili, da ima oče od 1. 1. 2016 dalje pravico do očetovskega dopusta v trajanju 70 koledarskih dni. V nadaljevanju podajamo dodatno pojasnilo glede na prejeta vprašanja.

20 dni očetovskega dopusta je plačanega, saj država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Za ostalih 50 dni pa država zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.

Pri povračilu stroškov, nastalih zaposlenemu na službeni poti, je treba najprej ločiti povračila stroškov kot pravico in davčno obravnavo povračil stroškov. Zakon o delovnih razmerjih sicer opredeljuje pravico zaposlenih do povračila stroškov na službeni poti, ne predpisuje pa višine zneskov in pogojev, pod katerimi so zaposleni upravičeni do povračil teh stroškov. To prepušča kolektivnim pogodbam, ki se pri opredelitvi zneskov pogosto sklicujejo na najvišje zneske, ki jih je mogoče izplačati neobdavčeno v skladu z davčnimi predpisi. Če za vašo družbo kolektivna pogodba ne velja, morate to področje urediti v internih aktih.

Med dopolnilne dejavnosti štejejo prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, turizem na kmetiji...

Dopolnilna dejavnost na kmetiji je tako imenovana sekundarna dejavnost, ki je namenjena boljši izrabi pridelkov osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Osnovna dejavnost na kmetiji pa je na primer pridelava kmetijskih proizvodov v nepredelani obliki, namenjeni za uživanje. Predstavili bomo, kakšne so omejitve glede prihodka, vrst dejavnosti in velikosti kmetij.

Zavezanci, ki so konec maja oziroma v začetku junija na dom po navadni pošti prejeli informativne izračune dohodnine, imajo še do vključno četrtka, 30. junija 2016, čas, da vložijo ugovor, če ugotovijo, da podatki v informativnem izračunu niso pravilni oziroma so pomanjkljivi ali pa je njihova davčna obveznost prenizko ali previsoko ugotovljena.

Ker je zelo velikokrat velik razkorak med pričakovanji in realnostjo, tako iz strani delodajalca in strani delojemalca smo se letos odločili, da naredimo na področju kadrov nekoliko drugačen pristop. 

Če podjetje delavcu ne izplača regresa v skladu z zakonom, ga lahko doleti kazen od tri tisoč do 20 tisoč evrov.

Tista podjetja, ki tega še niste storila, imate do 1. julija čas, da svojim zaposlenim izplačate regres. Zakonodaja hkrati omogoča, da se v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega leta. A podjetju oziroma delodajalcu ni treba nikomur dokazovati, da je nelikvidno, saj tega nihče ne preverja.