Zjutraj, preden gremo od doma, običajno urejamo zadnje podrobnosti za dan, ki je pred nami, ob tem pa postajamo nemirni. Z avtom, kolesom ali kako drugače hitimo po prenatrpanih cestah in ulicah, pri čemer ves čas zaskrbljeno opazujemo kazalce na uri, ki odštevajo čas … Ko pomahamo otroku v pozdrav pred vrati vrtca ali šole in ko se končno približamo pisarni ali drugemu cilju našega vsakodnevnega jutranjega potovanja, si na nek način oddahnemo, saj nam v tem trenutku od vseh različnih skrbi ostane »le« še delo, ki nas čaka preko dneva. Zdaj lahko zapustimo vlogo družinskega skrbnika in taksista ter se posvetimo drugi vlogi, ki ji bomo namenili naših naslednjih osem, devet ali morda celo več ur dneva.


