V preteklem letu smo se v našem podjetju precej ukvarjali s tem, kam bo šla pot našega poklica v prihodnosti. Ko načrtujemo prihodnost najpogosteje slišimo pojme kot so digitalizacija, tehnološki razvoj, itd.. Zelo zanimivo dejstvo je, ko potegnemo črto čez aktivnosti leta, da pri ljudeh zaznavamo strah pred spremembami, strah tudi pred tistimi spremembami, ki naj bi prinesle boljše življenje, bolj zdrave službe.
Že zgodovina je pokazala, da se je svet zaradi tehnološkega napredka spreminjal, da pa je v večini primerov strah pred spremembami bil plod bodisi marketinških in propagandnih aktivnosti ali pa lastnega strahu za obstanek.
Bolj se zakopavam v računalnike, digitalizacijo, avtomatizacijo, vse bolj tudi ugotavljam, da je tudi vsak čudež tehnike brez človeka kot torta brez češnje.
Moje mnenje je, da bomo ljudje, kljub napovedanim tehnološkim in razvojnim revolucijam, zaradi naših izkušenj in predvsem čustev tudi v prihodnosti še kako pomembni, tudi zato, da bomo »robote« znali uporabiti v smeri boljšega in bolj zdravega življenja.
Tudi zato vam danes ponujamo v branje malo drugačen članek. Članek, ki mi je priletel pred oči že pred leti in je zagotovo pravšnji, da vsakega od nas vsaj nekoliko opomni, da je vse tukaj zgolj »na izposoji«.