Inovativna zagonska podjetja in podjetja z visoko dodano vrednostjo bodo lažje zaposlovala

V zadnjem svežnju sprejetih zakonov, je bil 4. maja 2018 v Uradnem listu, objavljena tudi dopolnitev Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Sprememba zakona je posledica sprejema Zakona o spodbujanju investicij, ki vzpostavlja nov register podjetij, katerim bo olajšano zaposlovanje tujcev.

Trg delovne sile je v Sloveniji precej izčrpan. V primanjkljaju so nižje, kot tudi visoko kvalificirani delavci. Iz tega razloga podjetja, iščejo delavce v tujini (tako v državah članicah Evropske unije in izven).

Sprememba zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delo tujcev je naklonjena hitrejšemu zaposlovanju visoko kvalificiranih delavcev. Vendar ta poenostavitev, ni namenjena vsem podjetjem, ampak le izbranim.

Register podjetij

Zakon o spodbujanju investicij (ZSInv), ki bo pričel veljati 1. julija 2018, vzpostavlja register podjetij z visoko dodano vrednostjo in register inovativnih zagonskih podjetij, za zagotavljanje ažurnega nabora podjetij, ki imajo glede na gospodarski interes države poseben pomen.

Podjetja, ki se bodo na podlagi pogojev Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv), uvrstila med podjetja z visoko dodano vrednostjo (30. člen ZSInv) oziroma bodo vpisana kot inovativna zagonska podjetja (31. člen ZSInv), bodo upravičena do hitrejšega postopka zaposlovanja visoko kvalificiranih delavcev.

Pogoje vpisa v register bo preverjal Sklad ob vpisu v register podjetij ter najmanj enkrat letno oziroma na začetku vsakega trimesečnega obdobja v koledarskem letu. V preverjanje, bo lahko sklad vključil tudi zunanje strokovnjake.

Če bo sklad ugotovil, da podjetje ne izpolnjuje več pogojev za vpis, bo po uradni dolžnosti izbrisal gospodarsko družbo iz registra.

Kaj bo drugače?

V postopku izdaje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo mora Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRZS) izpolnjevanje pogojev s strani bodočega delodajalca preveriti v vsakem posameznem postopku zaposlitve tujca, preden lahko poda soglasje za zaposlitev k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo. Vendar pa tak sistem izčrpnega preverjanja različnih pogojev v zvezi s samim poslovanjem delodajalcev vpliva na dolgotrajnost in zapletenost postopkov zaposlovanja tujcev v Republiki Sloveniji, je pojasnjeno v sprejetem predlogu Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-B).

Vpis v enega izmed registrov bo pomenil, da ZRZS pri vpisanih podjetjih, v postopku izdaje ali podaljšanja enotnega dovoljenja in pisne odobritve, ki sta izdana za namen zaposlitve, ne bo preverjal pogojev iz 2., 3., 4., in 5. točke prvega odstavka 17.  člena ZZSDT. Omenjeni pogoji so namreč smiselno enaki, kot jih zavod že preverja v postopku podaje soglasja za zaposlitev k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo.

Sam vpis v register pa še ne bo pomenil, da se pogoji ne bodo preverjali, temveč je vzpostavljen še dodaten pogoj.

ZRZS omenjenih pogojev ne bo preverjal, v kolikor bo pogodba tujcu (8. točka prvega odstavka 17. člena ZZSDT) zagotavljala plačo najmanj v višini povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zadnji pogoj nakazuje, da je hitrejši postopek namenjen, zaposlovanju visoko kvalificirane delovne sile, ki jo delodajalci v Sloveniji težje zaposlijo.

Ustaljena praksa v državah članicah EU

V sprejetem predlogu ZZSDT-B je pojasnjeno, da sprejete spremembe niso novost v Evropski uniji. Spremembe v Sloveniji so podobne sistemskim rešitvam, ki so v različnih oblikah že v praksi v nekaterih drugih državah članicah EU.

Nekatere države članice EU imajo urejene različne sheme, pogosto imenovane »red carpet«, »fast track«, oziroma hitre postopke zaposlovanja tujcev v podjetjih, ki jih država prepozna kot »zaupanja vredna podjetja« in imajo glede na gospodarski interes države poseben pomen. V predlogu ZZSDT-B je pojasnjeno, da so sheme drugih držav članic EU različne in prilagojene le za zaposlovanje visokokvalificiranih strokovnjakov iz tujine (na primer Nizozemska, Danska, Ciper), za zaposlovanje v gospodarsko povezanih družbah (na primer Danska). Drugod pa so pogoji prilagodljivi in se presojajo glede na posamezno vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev (na primer Španija).

VIR: Portal FinD-INFO, 18. 5. 2018, www.findinfo.si, Avtor: Eva Langeršek, mag. prava, KADROVSKE STORITVE d.o.o.

 


Natisni   E-naslov