Kot veste vam je Domen na enostaven in preprost način že obrazložil, kaj je bilanca stanja in kako je sestavljena. Danes pa objavljamo zadnji del njegovega članka s tega področja.
Bilanca stanja po domače - 1. del
Bilanca stanja po domače - 2. del
Nekaj pozornosti bi rad posvetil tudi branju bilance stanja, ki podjetniku lahko marsikaj pove o njegovem poslovanju. Pred njeno analizo se moramo prepričati, da nam prikazuje pošteno vrednost podjetja, pri tem se lahko obrnemo na revizorja. Pogosto podjetnik želi odgovor na vprašanje, ali bo podjetje sposobno poplačati svoje dolgove. Pri tem si lahko pomagamo z razmerjem med dolgoročnimi sredstvi in viri, kar nam pove, na kakšen način so sredstva financirana. Pri tem moramo upoštevati osnovno pravilo presojanja ustreznosti financiranja. Dolgoročna sredstva moramo financirati z dolgoročnimi viri, enako velja za kratkoročne. Npr. dolgoročna osnovna sredstva(zemljišče…) financiramo z dolgoročnimi viri, ki je lahko kapital ali dolgoročno posojilo. Če ročnost ni usklajena na takšen način, se lahko zgodi, da moramo vir financiranja vrniti prej, kot smo uspeli ustvariti prilive. To pa pomeni, da bomo v večini primerov imeli težave pri plačevanju svojih obveznosti.
Za podjetje sta pomembni vodoravna in navpična analiza. Pri vodoravni ugotavljamo, kako se med posameznimi obdobji spreminjajo posamezne postavke v izkazih. Ugotovimo lahko odstotno spremembo posamezne postavke. Te vrste informacij potrebujemo za ugotovitev, ali se je poslovanje podjetja izboljšalo ali poslabšalo. Pri navpični analizi se postavke prikazujejo kot strukturni delež, kar omogoča primerjavo med različno velikimi podjetji. Za osnovo izberemo bilančno vsoto. Izračunani odstotki nam povedo delež posamezne postavke sredstev oz. obveznosti glede na celotna sredstva oz. obveznosti.
IZPOSTAVLJENI ČLANKI:
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Računovodja prihodnosti skozi oči \"milenijca\"
Delež kapitala v financiranju (kapital/obveznosti) kaže odstotek kapitala med obveznostmi do virov sredstev. Večja je njegova vrednost, večji je delež kapitala in manjše je tveganje, da bi v podjetju nastopile težave s plačilno sposobnostjo. Lastniki kapitala za svoj vložek pričakujejo ustrezen donos, zato jim previsok deleže ne ustreza, za posojilodajalce pa velja, da je vrednost čim večja, tem boljša je.
Delež dolgov v financiranju (dolgovi/obveznosti) nam pokaže, kolikšen del sredstev podjetja je financiran z zunanjimi viri oz. z dolgovi.
Kazalnik finančnega vzvoda( dolgovi/kapital) prikazuje strukturo financiranja. Večja je vrednost, večji je delež dolgov med viri financiranja.
Kratkoročni koeficient (kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti): Večja je vrednost, manjša je verjetno za plačilno nesposobnost podjetja. Vedeti pa moramo, da je zelo občutljiv za poslovne spremembe konec poslovnega leta. Poslovodstvo lahko na primer izboljša njegovo vrednost, tako da ob koncu leta poravna del kratkoročnih obveznosti.
Kazalnik čiste dobičkonosnosti kapitala oz. ROE ( čisti dobiček/povprečno stanje kapitala) pove, koliko denarnih enot je ustvarila denarna enota kapitala. Delničarji lahko vrednost primerjajo s podjetji s podobnim tveganjem, da bi ugotovili, ali je naložba uspešna.
Zelo pozorni moramo biti pri neopredmetenih sredstvih, ki je premoženje, ki ga ne moremo videti, družba pa ga je plačala. Pozornost je treba usmeriti predvsem v postavko dobrega imena, kjer se pogosto skrivajo grehi iz preteklosti. Posplošeno povedano, dobro ime pomeni prevzem, ki ga je družba plačala več od knjigovodske vrednosti nakupa in je vrednost blagovne znamke. Za osnovna sredstva pa je značilno, da imajo nižjo vrednost od tržne. Če se skupna vrednost osnovnih sredstev v posameznem letu zniža, lahko to pomeni, da družba malo vlaga v posodobitev, razlog pa je lahko tudi prodaja nepotrebnih osnovnih sredstev.
V bilanci stanja lahko primerjamo tudi kratkoročne terjatve s kratkoročnimi obveznostmi, terjatve do kupcev z terjatvami do dobaviteljev ipd…. Podatek o tem, koliko terjamo, najdemo pod rubriko kratkoročne poslovne terjatve do kupcev. V večini primerov je aktualen samo konto kratkoročne terjatve do kupcev v državi. Če ima določeno podjetje veliko neplačanih računov, potem bi moral njihov znesek biti vpisan pod konto oslabitev vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev.
Velikokrat se poslovni subjekt tudi vpraša, koliko je dolžan. To lahko najde v rubriki kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi, konto, ki se za to uporablja, pa je tudi 220. Računovodja mora dostaviti izpis prejetih in še ne plačanih računov z končnim stanjem, ki je enak stanju na kontu 220 na dan 31.12. To potem lahko primerjate z vašim dejanskim stanjem.
Naslednja stvar, pri kateri je potrebno biti pazljiv, so zaloge. Le-te je potrebno primerjati s prejšnjim letom. Če so se povečale ob predpostavki enake prodaje, lahko to pomeni, da ima podjetje preveč zaloge, kar je zelo slabo, lahko pa tudi, da je prejelo večje naročilo, ki pa se bo poznalo šele v prihodnosti. Nujna pa je pazljivost pri primerjanju obdobij, saj ima podjetje več zalog na začetku leta, kot pa na koncu.
Terjatve so del bilance, ki nas velikokrat kar močno prestrašijo, predvsem to velja za Slovenijo, kjer vlada slaba plačilna sposobnost. Prav zaradi tega lahko pri katerem podjetju naraščajo. Več takšnih terjatev pomeni večjo možnost, da podjetje ne bo poplačano. Takšne slabe terjatve je potrebno odpisati, v bilanci pa napisati le neoslabljeni del. Razlika med slabitvijo in odpisom je v tem, da družba naredi slabitev, ko predvideva, da zneska ne bo dobila vrnjenega, še vedno pa terja dolžnika. Odpis naredi potem, ko je dokončno jasno, da dolžnik ni sposoben plačati.
Marsikatero podjetje tudi ne dovolj podrobno spremlja rezervacij, ki pa so v resnici zelo pomembne. Pomenijo rezervo v primeru nastalih škod in posledično zmanjšujejo dobiček. Če npr. družba predvideva, da bo tožbo izgubila, si lahko predtem ustvari rezervacije.
Kot že vemo, poslovne obveznosti pomenijo znesek, ki ga mora subjekt plačati dobaviteljem. Če je le-teh veliko, to pomeni, da družba zelo slabo plačuje ali pa da celo ni zmožna plačevati.
Vsak podjetnik lahko postane svoj računovodja, če le zna brati iz bilance stanja. Vsaka napačna postavka vpliva na obračun davka na dohodek. Če imamo stanje npr. na kontu 120 premajhno, pomeni da imamo v resnici terjatev več, kot pa imamo stanje v bilanci, smo plačali premajhen davek (in obratno).Podobno velja za zaloge in obratno za dolgove. Po drugi strani pa uspešni podjetniki v vsakem trenutku vedo kolikšne imajo zaloge, kolikšne imajo terjatve in koliko so dolžni.
Avtor: Domen Lepej, študent EF Ljubljana
