Pri Finance.si so pripravili članek o nadzorih pri normiranih espejih. Takšen pregled najpogosteje obsega nadzor davka od dohodkov iz dejavnosti, če je normirani espe registriran za DDV, pa tudi nadzor DDV.
Seveda pa predlagamo, da ste t.i. normiranci previdni pri postavljanju poslovanja še vsaj pri naslednjih ključnih točkah.
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC izbire računovodstva za prihodnost
--> Varno v svet podjetništva. Skupaj s Pristar.
--> Zahtevaj ponudbo
Vprašajte preko VIBER klepetalnika
VPRAŠAJTE - prve informacije lahko dobite brezplačno v pisni obliki :
1. NEEVIDENTIRANJE PRIHODKOV ZARADI NIŽJE DOHODNINE IN DDV
Glede na ugodnost obdavčitve normiranih espejev je glavno tveganje z davčnega vidika pri normiranih espejih v neevidentiranju prihodkov, s ciljem, da ni presežen prag, do katerega je normiranec lahko normiranec. In da ima obdavčenih le 20 odstotkov prihodkov. Namreč:
- prag za normiranca je sto tisoč evrov oziroma 50 tisoč evrov letnih prihodkov za popoldanca;
- dopuščeno je, da oseba ostane v sistemu normirancev, če v dveh zaporednih letih ne preseže skupnega prihodka 300 tisoč evrov;
- a pozor – tudi če ima oseba v enem letu 150 tisoč evrov prihodkov in torej še ne gre iz sistema normirancev, mu bo Furs priznal samo 80 tisoč evrov odhodkov (oziroma 40 tisoč evrov pri popoldancih) – gre namreč za 80 odstotkov od klasične meje priznanih odhodkov na sto tisoč evrov. Torej posameznik plača za davek 20 odstotkov od 70 tisoč evrov, poleg prispevkov, kar pa je 14 tisoč evrov, kar je 9,3 in torej ne zgolj štiri odstotke prihodkov, kot bi bilo davka, če ne bi presegel meje sto tisoč evrov letnih prihodkov.
Z neevidentiranjem prihodkov povezano tveganje je tudi, ali so vsi izdani računi in drugi dokumenti evidentirani med prihodki, ali je za vsako dobavo izdan račun ter ali je, v primerih obveznega potrjevanja računov, račun potrjen.
V primeru preseženega praga za identifikacijo DDV (50 tisoč evrov prihodkov na leto) je vezano na neevidentirane prihodke tveganje tudi neobračunan DDV od opravljenih dobav.
2. POSLOVANJE PREK POVEZANIH OSEB
Furs preverja tudi, ali posameznik ne bi smel biti normiranec, ker zanj zraven delajo še povezane osebe. Denimo, normirani popoldanski espe odpre še soproga. Tega sicer soproga lahko ima, a se mora sama ukvarjati z dejavnostjo.
Povezane osebe so tudi pravne osebe, v katerih imajo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (torej normiranci), najmanj 25-odstotni lastniški delež. Nadzor je FURS opravljal pri zavezancih, ki so po podatkih iz njihovih evidenc opravljali dejavnost kot fizična oseba, hkrati pa so tudi (so)lastnik pravne osebe.
3. PLAČEVANJE PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST
Na Fursu zaznavajo nepravilnosti pri davčni obravnavi posameznikov glede na ekonomsko vsebino dohodka fizičnih oseb (tako imenovano odvisno oziroma neodvisno pogodbeno razmerje). Poenostavljeno: nadzorniki FURS preverjajo, ali bi posamezni normiranec pri naročniku storitev dejansko moral biti redno zaposlen, saj je od njega v odvisnem razmerju.
»V praksi zaznavamo primere, ko se fizične osebe registrirajo kot samostojni podjetniki in že ob registraciji vedo, da bodo delo opravljali kontinuirano za določeno družbo, praviloma v poslovnih prostorih družbe, z delovnimi sredstvi te družbe in delovnem času ter možnosti izkoriščanja letnega dopusta, kot velja za vse zaposlene. Delo se opravlja po navodilih in pod nadzorom družbe, za katero opravljajo dela ali storitve,« pravijo na FURS. V teh primerih, ko ugotovijo tako imenovan obstoj odvisnega pogodbenega razmerja, se dohodki, izplačani fizični osebi na njegov espe, obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi, davčna obveznost pa ustrezno bremeni delodajalca, torej naročnika storitve.
4. NORMIRANCI, KI DELAJO PRI TUJCIH, POZOR – FURS VAS LAHKO DODATNO OBREMENI
Zaznani pa so tudi primeri, ko fizične osebe enako, kot je opisano zgoraj, opravljajo dela za tuje družbe (to je v statusu samostojnega podjetnika, ki praviloma ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov), saj so tako za tujega delodajalca dejansko cenejša delovna sila, pravijo na FURSu. V teh primerih, kjer je »delodajalec« tuja družba, ki nima sedeža v Sloveniji, pa FURS ne more kaj dosti narediti proti delodajalcu, saj ta ni slovenski davčni rezident. Ali, kot priznavajo sami, »so predvsem oteženi dokazni postopki«.
Kaj torej FURS stori? Bremeni posameznika. »Pri ugotovitvi obstoja odvisnega pogodbenega razmerja pri delodajalcu, ki nima sedeža v Sloveniji, glede na veljavno zakonodajo velja, da davčna obveznost bremeni domačo fizično osebo in ne tujega delodajalca, ki je v primerjavi enakih kršitev domačih delodajalcev torej v ugodnejšem položaju.«
5. DEL ZASLUŽKA KOT PLAČA, DEL PA NA ESPE
Kaj pa, če je nekdo zaposlen pri delodajalcu in ta njemu ali denimo soprogu zraven nakaže plačilo še na normirani espe? Furs bo gotovo zastrigel z ušesi. V ozadju pač mora biti ekonomska vsebina posla – soprog mora še dodatno delati za podjetje. Še bolj zapleteno je verjetno dokazovanje, če oseba, zaposlena pri enem delodajalcu, od njega dobi neposredno nakazilo, češ da gre za dodatno delo na drugem oddelku in podobno. Torej – če oseba dobi izplačano neko božičnico na espe, to ni v redu.
In kaj pravijo na Fursu? »V teh postopkih nadzora izhaja iz načela davčnega postopka, ki je določeno v 5. členu zakona o davčnem postopku in po katerem se predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, vrednotijo po svoji gospodarski (ekonomski) vsebini. Hkrati se upoštevajo tudi določila 74. člena istega zakona, ki določa, da navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikrit pravni posel. To pomeni, da če finančna uprava ugotovi, da gre za izogibanje ali zlorabo, se dohodki, izplačani zaposlenemu na njegov espe, obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja z vsemi pripadajočimi obveznostmi.«
Izogibanje ali zloraba bi bila, če se določen del dohodkov, ki bi morali biti izplačani kot plača, zaposlenemu izplačuje na račun njegovega statusa espeja. Prvenstveno pa gre v teh razmerjih za kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki jih ugotavljajo tudi na delovnem inšpektoratu.
V inšpekcijskih nadzorih tako ugotavljajo kršitve in dodatno odmerijo davčne obveznosti iz naslova davkov in prispevkov iz zaposlitve fizičnih oseb. V obdobju od 1. septembra 2016, ko je za tovrstne nadzore uvedeno posebno spremljanje, je Furs opravil 63 nadzorov in v teh nadzorih obračunal več kot štiri milijone evrov dodatnih davčnih obveznosti.
PISALI SMO ŽE :
--> ABC za normirance oz. normirane stroške
--> Normirani stroški (s.p., espe, samozaposleni, ...)
--> Absolutna omejitev normiranih odhodkov pri samostojnem podjetniku normirancu
--> Normirani s.p. ali dejanska obdavčitev?
VIR: Finance.si, Tanja Smrekar, 9.2.2022
