Računovodja skozi čas

V Združenih državah Amerike so bili sredi 19. in v začetku 20. stoletja dobre računovodje zelo iskane, ker so kriminalnim in gangsterskim združbam pomagali prati denar. Da pa ne bomo preveč o časih in krajih, ki so za slovenski poslovni trg nekoliko oddaljeni, se bomo orientirali na deželico pod Alpami. 

V času po osamosvojitvi in razmahu podjetništva je svojo pravo veljavo pričel dobivati knjigovodski in računovodski poklic, ki pa je pri zasebnih podjetjih nemalokrat opravljal funkcijo vnašanja podatkov in beleženja dogodkov.  Računovodje so v tem času dobile na veljavi in ugledu, skoraj po pravilu pa je bil računovodja že v tem času drugi, če ne celo prvi človek podjetja.

Vsako malenkost uspešnejše podjetje je v tem času, poleg tajnice, zaposlovalo tudi računovodkinjo, ki je po izkušnjah sodeč v teh časih pogosto imela tudi posebne bonitete, ki jih ostali zaposleni niso imeli. Še danes nemalokrat ob omembi besede računovodja marsikdo pomisli na gospo s trajno srednjih let,  ki nervozno trpinči tipkovnico in nikoli nima časa, razen za kavo in cigareto. Še dobro, da ob vsem tem gre samo za predsodke.

Po letu 2000, pa že kakšno leto prej, se je pričel hiter razvoj sodobnih informacijskih tehnologij, računalniške in programske opreme, ki je precej vplival tudi na poklic in nalogo računovodij. Mikro in majhna podjetja so že v tem času pričela spoznavati, da je lasten računovodja prevelik strošek, ki nudi premalo fleksibilnosti, hkrati pa nudi premalo sodobnemu podjetniku. Že v tem času se je množično pričelo, k obstoječim internim računovodskim oddelkom,  priključevati zunanje svetovalne servise, ki so uspeli množico evidentiranih podatkov spraviti v primerno obliko in iz njih opraviti svetovanje podjetnikom. Vendar pozor, stroški so naraščali, hitro pa se je bližala gospodarska kriza, ki je prizadela malodane celoten svet, ne samo dežele pod Alpami.

Kar precejšnje število podjetij je v tem času odšlo za vedno, saj niso znali pravilno uporabiti računovodske službe, zunanjega svetovalnega servisa, obenem pa so zaradi velikih stroškov bila toga, nekonkurenčna in nenapredna.

Danes imamo veliko knjigovodij, ki so zelo dobri pri vnašanju podatkov. Že danes in tudi v prihodnosti pa bo pomembno predvsem vprašanje ali lahko iz teh podatkov dobimo prave informacije. V zadnjih letih lasten računovodja v mikro in malih podjetjih le redko lahko upraviči svojo zaposlenost glede na stroške, ki s tem nastajajo v primerjavi z drugimi rešitvami. Seveda ne želimo povzročati kakšnih nesporazumov v podjetjih, v kolektivih; zagotovo pa dejstva govorijo v smeri, da je najboljša izbira mikro in malih podjetij zagotovo kombinacija lastne tajniške službe (ki jo nemalokrat opravlja kar lastnik sam) in zunanjega računovodskega servisa.

PRIPOROČAMO V BRANJE:
--> Računovodja prihodnosti skozi oči "milenijca"


Natisni   E-naslov