Delodajalec je dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače do 1. julija. Od 1. 1. 2024 dalje minimalna plača znaša 1.253,90 EUR za polni delovni čas. Inšpektorat RS za delo opozarja na pomembnost spoštovanja te obveznosti ter izpostavlja, da je plačilo za delo neodtuljiva pravica delavcev.
--> ABC izbire računovodstva za prihodnost
--> Varno v svet podjetništva. Skupaj s Pristar.
| FB Pristar računovodski servis | Instagram Pristar | FB Pristar Koroška |
Regres za letni dopust predstavlja pomemben del celovitega sistema delavčevih pravic. Poleg tega, da je zakonska obveznost delodajalca, je tudi ključen dejavnik pri zagotavljanju počitka in obnavljanja psihofizičnih sposobnosti delavcev.
Inšpektorat RS za delo izvaja nadzor nad izplačilom regresa ter tudi nad izplačilom plače ter vseh ostalih prejemkov. Vsako leto po 1. juliju posvetijo dodatno pozornost v spoštovanje vseh členov zakona, ki določajo izplačilo regresa.
Delodajalec je po zakonu dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, če je delavec zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta. V primeru, ko delavec ni zaposlen celo koledarsko leto, je upravičen do sorazmernega dela regresa. Pravica do regresa obstaja tudi za delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom, vendar se ta sorazmerno prilagodi delovnemu času, določenemu v pogodbi o zaposlitvi.
Regres za letni dopust se lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Takšna izjema velja, če delodajalca pesti nelikvidnost, ter istočasno, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Neizplačilo regresa za letni dopust predstavlja prekršek, za katerega so določene globe. Delodajalcu grozi kazen v višini od 3000 do 20.000 evrov. Manjšim delodajalcem, kot so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posameznice, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa se lahko izreče kazen v višini od 1500 do 8000 evrov. Odgovorni osebi delodajalca pravne osebe ter odgovorni osebi v državnem organu ali lokalni skupnosti pa grozi kazen v višini od 450 do 2000 evrov.
Neizplačilo regresa za letni dopust lahko prinese tudi posledice pri uveljavljanju drugih pravic. Na primer, lahko vpliva na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitve sodelovanja v postopkih javnega naročanja ter omejitve pri ustanavljanju družb. Zato je pomembno, da delodajalci dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti glede izplačila regresa za letni dopust, saj s tem zagotavljajo spoštovanje pravic delavcev ter izboljšujejo delovne pogoje v podjetjih.
VIR: FindInfo.si, maj 2024
