11. julija 2020 je začel veljati novi Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covidaCOVID-19 (t.i. PKP4), ki med drugim določa, da bo nadomestila plač delavcev v karanteni krila država. Breme izplačila nadomestila plač za delavce v karanteni, ki jim delodajalec ne bo mogel organizirati dela na domu, se tako do konca septembra prelaga na državni proračun.
Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost
--> Zahtevaj ponudbo
POMEBNO V ČASU EPIDEMIJE:
--> ZADNJE NOVICE - Koronavirus, podjetništvo, espe, s.p., čakanje, subvencije, pomoč
--> Pristar je 24 ur/dnevno na voljo pogodbenim partnerjem preko posebnih komunikacijskih linij
Preberite tudi --> Je delavec upravičen do nadomestila plače v času karantene? Preverite stanje države ob odhodu!
Višina nadomestila je po novem odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni:
Za delavce, ki jim bo odrejena karantena in jim bo delodajalec lahko organiziral delo na domu, se položaj ne spreminja, saj bodo opravljali delo in za opravljeno delo prejemali plačo. Za tiste, ki jim bo odrejena karantena in jim delodajalec ne bo mogel organizirati dela na domu, pa velja sledeče:
1. Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila plače v višini, ki bi jo prejel, če bi delal - 100% njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas.
2. Delavec, ki se bo odpravil v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu bo prehodu meje v Slovenijo odrejena karantena ali delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela, delodajalec pa zanj ne bo mogel organizirati dela na domu, bo imel pravico do nadomestila v višini 80% njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas.
3. Odsotnost delavca, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, se bo presojala enako kot do sedaj in sicer glede na pogoje, podane za nastanek višje sile.
V kolikor so bili že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se bo delavcu ob povratku v Republiko Slovenijo s strani pristojnega organa odredila karantena, potem delavec praviloma ni upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj najverjetneje ne bodo izpolnjeni vsi elementi višje sile (tj. dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti oz. ga odvrniti), treba pa je poudariti, da je tudi v takšnih primerih treba preveriti vse okoliščine posameznega primera in odrejeno karanteno in nemožnost opravljanja dela presojati znotraj vseh podanih dejstev.
Na novo pa določa zakon za te primere izjeme na temelju določenih osebnih okoliščin in v treh primerih bo delavec upravičen do nadomestila plače, kot je določeno za primer višje sile (v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače). Te izjeme so smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj, rojstvo otroka.
3.1. Kako obračunati plačo, ko delojemalec ni upravičen do nadomestila plače?
Čas, ko delavec med trajanjem delovnega razmerja nima pravice do nadomestila plače, se všteje v zavarovalno dobo le, če je plačan prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (132. člen ZPIZ-2).
Delodajalec obračuna in plača vse prispevke za socialno varnost delojemalca in delodajalca od plače delavca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov, valorizirane glede na gibanje povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v RS na raven meseca pred mesecem, za katerega se plača prispevek (150. člena ZPIZ-2).
Delavec je zavezanec za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje (6,36 %), prispevka zavarovanca za zavarovanje za primer brezposelnosti (0,14 %) in prispevka zavarovanca za starševsko varstvo (0,10 %). Zavezanec za plačilo vseh ostalih prispevkov (15,50 % prispevka zavarovanca za PIZ in prispevkov delodajalca v velikosti 16,10 %), je delodajalec (152/1 ZPIZ-2). Delodajalec se mora z delavcem dogovoriti, na kakšen način mu bo le-ta povrnil tiste prispevke, za katere je sam zavezanec za plačilo (v skupni višini 6,60 %). Lahko se dogovorita, da mu delodajalec te prispevke na podlagi pobotne izjave odtegne pri prvem naslednjem izplačilu plače ali pa da jih delavec nakaže na transakcijski račun podjetja. V kolikor do povrnitve prispevkov s strani delavca ne pride, se le ti štejejo za boniteto delavca.
Enak način obračuna je v primeru neplačanega dopusta.
Pravica do povračila izplačanih nadomestil plače
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.
Povračilo nadomestila plače za ta primere bodo delodajalci lahko uveljavljali najdlje do 30. septembra 2020.
VIR: Gov.si, Svetovanje.si
