Število samozaposlenih se pri nas povečuje iz leta v leto, in če redno zaposlenim dobra polovica slovenskih delodajalcev financira tudi dodatno pokojninsko zavarovanje, s katerim si bodo zagotovili dodatne pokojninske rente ob upokojitvi, so prekarni delavci prepuščeni sami sebi.
Med prekarno delo štejemo različne oblike dela, ki ne temelji na redni zaposlitvi: samozaposleni, delo prek avtorske ali podjemne pogodbe, agencijsko delo... Že osnovna statistika delovno aktivnega prebivalstva nam prikaže krepitev ene najpogostejših oblik prekarnega dela, to je samozaposlitev prek statusa samostojnega podjetnika (s. p.). Številna podjetja namesto rednih zaposlitev tako z delom »zaposlenih« sodelujejo prek statusa samostojnega podjetnika, kar jim omogoča večjo prožnost. Leta 2005 je bilo 731.597 zaposlenih, samozaposlenih pa 50.146 (brez kmetov). Leta 2014 je število zaposlenih upadlo na 703.040, število samozaposlenih brez kmetov pa se je povečalo na 64.351.