Septembra se začne nova mednarodna izmenjava podatkov o plačilnih računih. Podjetij, ki "poslujejo" brez računa ali teh nimajo prijavljenih in jih je Furs odkril letos, je več kot 1.700!
V tujini ima račun 14.200 Slovencev, tudi davčni dolžniki
Skrivanje denarja v tujini kmalu ne bo več mogoče
Podjetniki in podjetja nimajo izbire. Imeti morajo transakcijski račun, bodisi v Sloveniji bodisi v tujini. A kljub visokim kaznim, če podjetje posluje brez (prijavljenega) računa – za podjetnike segajo tudi do deset tisoč evrov –, je takšnih pri nas na stotine. Po novi mednarodni izmenjavi podatkov o plačilnih računih, ki se začne septembra, pa lahko pričakujemo nova odkritja. Začne se namreč izmenjava podatkov s Švico in Avstrijo.
Kot pravijo na finančni upravi (Furs), so lani za prekršek, če podjetje nima (prijavljenega) računa, sankcionirali 526 kršiteljev in izrekli za 470.700 evrov glob. V prvi polovici leta 2018 pa so za ta prekršek sankcionirali celo 1.777 kršiteljev in izrekli za 1.583.800 evrov glob.
Več kršiteljev so odkrili tudi zaradi avtomatične izmenjave podatkov o plačilnih računih iz tujine z večino držav OECD, ki se je začela septembra lani.
Že prihodnji mesec bodo prvič popolne podatke dobili tudi iz Avstrije in Švice. Lani so jih denimo iz Belgije, Hrvaške, Češke, Cipra, Irske, Liechtensteina, Nemčije, Gibraltarja, Italije in Luksemburga.
In zakaj podjetja in podjetniki nimajo računov?
"Pogosto gre za davčne dolžnike ali tudi nedelujoča podjetja, ki so lahko vpletena v sheme davčnih utaj. Zavezanci, ki poslujejo, pa le to opravljajo gotovinsko, v zvezi s tem pa so pogoste kršitve prikrivanje prometa, prikrivanje izplačil fizičnim osebam, nepredlaganje obračunov davčnih obveznosti, zaposlovanje na črno in kršitve na področju davčnega potrjevanja računov," pravijo na Fursu.
Ali lahko podjetnik oziroma podjetje posluje brez računa?
Ne. V skladu s tretjim odstavkom 37. člena Zakona o davčnem postopku morajo imeti vsi poslovni subjekti odprt transakcijski račun pri ponudniku plačilnih storitev (banki ali hranilnici), pravijo tako na AJPES (agencija za javnopravne evidence in storitve) kot na Fursu. Podjetje oziroma podjetnik ga mora imeti tako rekoč takoj ob ustanovitvi oziroma po tej. Za s. p. se lahko račun odpre s sklepom AJPES o registraciji podjetja, za d. o. o. pa je treba imeti začasni račun že ob registraciji podjetja.
Pa ima poslovni subjekt lahko odprt račun le v tujini?
Da, prijaviti ga mora Fursu.
Kako lahko ob teh strogih pogojih torej subjekt posluje brez računa?
Lahko ga odpre in potem takoj zapre.
Kako potem Furs in AJPES ugotovita, da subjekt nima računa?
Vsakih toliko časa pregledajo svojo bazo, preverijo podjetja in podjetnike.
Kako pa Furs in AJPES dobita podatke o računih?
O slovenskih računih podatke AJPES v register transakcijskih računov avtomatično pošiljajo poslovne banke. Furs podatek dobi po uradni dolžnosti iz tega registra.
Račune v tujini pa mora vsak prijaviti sam Fursu (ne AJPES!) v osmih dneh po odprtju. Furs potem sam javi podatke AJPES oziroma poslovnemu registru.
Furs zdaj dobiva tudi podatke o računih v tujini iz večine držav OECD, kot je omenjeno že zgoraj.
Ali na Fursu zadnje mesece res aktivneje preverjajo in ugotavljajo, da nekatera podjetja nimajo (prijavljenih) računov? V katerih pregledih so to ugotovili?
"Da, Furs v postopkih nadzora in prek mednarodne izmenjave podatkov ugotavlja, ali imajo davčni zavezanci prijavljene račune iz tujine," odgovarjajo na finančnem uradu.
Kakšne so kazni za poslovanje brez računa?
Poslovanje brez transakcijskega računa pomeni prekršek po zakonu o davčnem postopku, za katerega se:
• samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 800 do deset tisoč evrov,
• pravna oseba se kaznuje z globo od 1.200 do 15 tisoč evrov,
• pravna oseba, ki se po zakonu o gospodarskih družbah šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 3.200 do 30 tisoč evrov.
Za prekršek se kaznuje tudi odgovorna oseba, in sicer:
• z globo od 400 do štiri tisoč evrov odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ter
• z globo od 600 do štiri tisoč evrov odgovorna oseba pravne osebe oziroma
• z globo od 800 do štiri tisoč evrov odgovorna oseba pravne osebe, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
Takšne so kazni tudi, če računa ne prijavite.
Ob tem pa dodajmo, da brez računov ali s skritimi računi velikokrat poslujejo tisti, ki nekaj skrivajo. Ali nočejo plačati davkov ali pa gre za nedovoljeno poslovanje. Torej lahko dobijo še dodatne kazni, globe ali celo ovadbe in preiskave policije.
Ali je običajno, da so vzporedno še kakšne kršitve in katere (denimo utaja davkov)?
Pogosto gre za davčne dolžnike ali tudi nedelujoča podjetja, ki so lahko vpletena v sheme davčnih utaj. Zavezanci, ki poslujejo, pa to opravljajo gotovinsko, v zvezi s tem pa so pogoste kršitve prikrivanje prometa, prikrivanje izplačil fizičnim osebam, nepredlaganje obračunov davčnih obveznosti, zaposlovanje na črno in kršitve na področju davčnega potrjevanja računov.
Kateri podatki o računih so na AJPES javni?
Skladno z zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih so se s 1. julijem letos v register transakcijskih računov med javno dostopne podatke poleg podatkov o poslovnih računih (račun vrste T) vključili tudi podatki o osebnih računih samostojnih podjetnikov (vrsta računa A), če jih ti uporabljajo tudi za opravljanje dejavnosti.
Podatki o številkah računov, ki jih imajo poslovni subjekti odprte v tujini, pa se objavljajo v Poslovnem registru Slovenije, ki jih Furs dnevno posreduje agenciji AJPES.
VIR: Finance.si, 28.8.2018, Tanja Smrekar
