Tik pred koncem leta smo v kolektivu združili prijetno s koristnim. V dnevniku je bil planiran strokovni kolegij meseca decembra, kar smo, kot je nekako pri nas že praksa združili z okusno hrano in prijetnim druženjem.
Ponovno smo obdelali nekaj tematik, ki so oz. bodo zanimive ob koncu leta, ter pričetku novega, hkrati pa smo že začrtali delo v času izdelave bilanc in poročil, novem letu 2018. December je čas za nekatere obveznosti, predvsem za tiste, ki zaključujejo poslovno leto z 31. 12. in opravljajo v tem mesecu tudi popis in še katere druge predbilančne aktivnosti. Z letnim popisom sredstev in njihovih obveznosti zasebnik in pravna oseba ugotovita dejansko stanje svojega premoženja (sredstev) in obveznosti, ki izvirajo iz njega.
Danes zopet prebiramo o številnih prostovoljcih, gasilcih in ostalih, ki so dan in noč na terenu, ter rešujejo našo lastnino. Seveda lahko tudi prostovoljci dobijo določena izplačila, več o tem boste lahko prebrali v nadaljevanju.
Večkrat se pojavijo vprašanja o izplačilu nadomestila za konkurenčno klavzulo. Gre za dohodek iz delovnega razmerja, zato mora delodajalec ob izplačilu odtegniti akontacijo dohodnine ter prispevke.
Do nedavnega je bilo lahko ugotoviti v podjetju kdo je delavec, sedaj pa zaradi bodisi cenejšega ali bolj fleksibilnega razmerja z strani delavca ali delodajalca, zmeraj bolj uveljavljajo druge oblike. Pri zaposlovanju preko pogodb bodite pozorni na elemente delovnega razmerja, več o tem boste lahko prebrali v nadaljevanju.
Dobro je spomniti na to, da zakon delovnih razmerjih določa, v katerih primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi je delavec upravičen do izplačila odpravnine, in predpisuje velikost odpravnine. Že dobra štiri leta pa so do odpravnine ob določenih pogojih upravičeni tudi delavci, ki se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas.
V primeru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu mora podjetje pripraviti oceno tveganja in načrt promocije zdravja pri delu.
Pomembno je, da še enkrat opozorimo, da je ustrezno varovanje osebnih podatkov postaja vse pomembnejše. Nova uredba, ki posameznikom omogoča več nadzora nad njihovimi podatki se bo začela uporabljati konec maja 2018, v vseh državah članicah EU.
Preberite tudi:
Strokovni kolegij - januar 2017
Strokovni kolegij - april 2017
Strokovni kolegij - junij 2017
Strokovni kolegij - september 2017
Več o zadnjih temah pa preberite v nadaljevanju.
AKTUALNA TOLMAČENJA
NOVI PREDPISI O VAROVANJU PODATKOV V LETU 2018
POVRAČILA STROŠKOV KOT DRUGI ODHODKI FIZIČNIH OSEB
OBRAČUN DDV OD UKRADENEGA BLAGA
IDENTIFIKACIJA ZA DDV ZA TUJCE
DAKO SE V DAVČNEM NADZORU PRAVILNO PRITOŽIMO
ODPRAVNINA PRI ODPOVEDI POGODBE IN IZTEKU POGODBE ZA DOLOČEN ČAS
SOČASNA DEJAVNOST V VEČ DRŽAVAH ČLANICAH EU
NASTANITVENA DEJAVNOST V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
ODLOŽENI PRIHODKI IN ODLOŽENI STROŠKI
LETNI POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI – INVENTURA
DAVČNA OBRAVNAVA STROŠKOV AMORTIZACIJE
POSLOVANJE TUJIH PODJETIJ V SLOVENIJI
PRIKRITO DELOVNO RAZMERJE
FINANČNA PREISKAVA
AKTUALNA TOLMAČENJA
Poračun malice v primeru organizirane prehrane
Če delavci delajo najmanj 4 ure dnevno, je z dohodnino in prispevki neobdavčen znesek največ 6,12€. Če je vrednost obroka manjša, se lahko neobdavčeno izplača razliko do tega zneska le, če delodajalca k temu zavezuje predpis, npr. kolektivna pogodba, podjetniška kolektivna pogodba ali notranji akt delodajalca. V nasprotnem primeru se ta razlika všteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Vpliv DDV na velikost odškodnine v primeru kraje
Po mnenju sodišča delavec ni odgovoren za plačani vstopni DDV delodajalca, saj se od odtujenega blaga, v primeru, če je sestavljen policijski zapisnik, DDV ne obračuna. Zveza RFR pa meni, da je v tem primeru v sistemu DDV nastal promet, saj je delavec blago obdržal in zanj tudi plačal. DDV bi tako moral iti v breme delavca.
Obdavčitev prevoznih storitev, ki jih opravijo podprevozniki
Iz sodbe Sodišča EU C-288/16 izhaja, da prevoz blaga v tretjo državo ni oproščen DDV po 52/1/e ZDDV-1, če ni opravljen neposredno za pošiljatelja ali naslovnika blaga. Od teh storitev, ki jih opravijo podprevozniki ali drugi podizvajalci se torej obračuna DDV, ob predpostavki, da je kraj obdavčitve Slovenija. (Velja od 28.8.2017 dalje)
Nadomestilo za konkurenčno klavzulo
Je dohodek iz delovnega razmerja, saj po ZDoh-2 spadajo med le-te tudi tisti dohodki, ki jih delavec prejme na podlagi pretekle in ne samo zdajšnje zaposlitve. Delodajalec mora od nadomestila ob izplačilu odtegniti akontacijo dohodnine ter prispevke na obrazcu REK-1. O njem se poroča v rubriki M05, saj delavec ni več zavarovan pri delodajalcu in je to drug dohodek iz delovnega razmerja.
Razvrstitev nepremičnine
V bilanci stanja se razvrsti ob začetnem pripoznavanju glede na namen njene uporabe. Razvrsti se med opredmetena osnovna sredstva, če se oddaja v najem ali se z njo povečuje vrednost naložbe, se razvrsti med naložbene nepremičnine, če se gradi za prodajo na trgu pa se razvrsti med zaloge. Če se spremeni namen uporabe nepremičnine se opravi prerazvrstitev. V primeru ko organizacija pričakuje, da se bo knjigovodska vrednost nepremičnine povrnila s prodajo in ne z njeno uporabo ter ima trden namen prodaje, se nepremičnina razvrsti med nekratkoročna sredstva za prodajo. Ta skupina je namenjena prerazvrstitvam nepremičnin, ki jih je prej izkazovala med dolgoročnimi sredstvi. Nepremičnina mora biti razpoložljiva za prodajo v obstoječi obliki in stanju, prodaja pa zelo verjetna v 12 mesecih od datuma prerazvrstitve.
Promocija zdravja na delovnem mestu z davčnega vidika
Potrebno je narediti oceno tveganja in načrt promocije zdravja pri delu. Če tega nimamo, ne moremo tega izvajati. V teh dokumentih je potrebno napisati kakšne ukrepe bomo s tem obvladovali, ter določiti osebo v podjetju, ki je za to odgovorna. Pogoje je, da se PZD (promocija zdravja na delovnem mestu) izvaja na delovnem mestu in med delovnim časom.
NOVI PREDPISI O VAROVANJU PODATKOV V LETU 2018
Ustrezno varovanje osebnih podatkov postaja vse pomembnejše. Uredba se bo začela uporabljati konec maja 2018, v vseh državah članicah EU. Posameznikom omogoča več nadzora nad njihovimi podatki, zagotavlja tudi večjo zaščito v tem hitro spreminjajočem se okolju. Imeli bodo pravico zahtevati, da se osebni podatki izbrišejo ali odstranijo, če ni utemeljenega razloga, da bi jih organizacija še naprej obdelovala in pravico bodo imeli vedeti koliko časa se hranijo njegovi osebni podatki. Nova uredba naj bi zmanjševala možnost za zlorabe in olajšala poslovanje podjetij, saj prinaša sodobnejši pristop k obdelavi podatkov. Predpisi veljajo tudi, če podjetje le obdeluje podatke za druga podjetja. Z novo uredbo bo nabor predpisov, ki na področju varstva osebnih podatkov velja tudi za vsa podjetja, ki obdelujejo podatke v EU, ne glede na to kje imajo sedež. Tako to velja tudi v primeru ko, naše podatke zbirajo tuja podjetja, ki nudijo izdelke ali storitve posameznikom v EU.
Ključne novosti za upravljalce in obdelovalce:
Upravljalci bodo lahko podatke zbirali in obdelovali na podlagi izrecne privolitve posameznika v zbiranje in obdelavo svojih podatkov. Soglasje za zbiranje podatkov mora biti jasna in razumljiva izjava, dana z nedvoumnim pritrdilnim dejanjem in je dokazljiva, zaradi tega bodo morala podjetja preveriti veljavnost obstoječih privolitev, ki jih že imajo. Privolitev pa bo mogoče preklicati na enak način kot je bila podana privolitev.
Podjetja bodo morala poročati o kršitvah in varnostnih incidentih povezanih z varstvom osebnih podatkov. Najkasneje 72 ur morajo obvestiti nadzorni organ, v nekaterih primerih tudi posameznika.
Organizacije bodo morale imenovati odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov, to velja za javni sektor in podjetja katerih dejavnost temelji na redno in sistematično obsežnem spremljanju posameznikov. Upravljalci osebnih podatkov ne bodo več dolžni prijavljati zbirk osebnih podatkov inf. pooblaščencu.
Sankcije za kršitve
Upoštevalo naj bi se veliko kriterijev glede teže kršitev, lahko pa bodo zelo visoke. 20 milijonov EUR ali 4% letnega prometa podjetja na svetovnem trgu.
Na kakšen način bodo novi predpisi vplivali na delo računovodskih servisov
Že sedaj imajo računovodski servisi odgovornost, da podatke varno hranijo in zagotavljajo spoštovanje pravic posameznikov. Novi pravilniki tega ne spreminjajo, dajejo pa še večji poudarek na organizacije za ustrezno ravnanje z informacijami. Prinašajo pa neposredno odgovornost v kolikor je organizacija obdelovalec podatkov ali obdeluje osebne podatke v imenu drugega podjetja. Računovodski servisi so bogati vir za nasvete dobre prakse ter zagotovila in zaščita pred tveganji. Zato je dobrodošlo da zavedanje o novih predpisih prenesejo tudi na svoje stranke.
Za računovodske servise bo večja obveznost za zagotovitev natančnega vzdrževanja dokumentacije strank ter podrobnosti glede soglasja o zbiranju in obdelavi podatkov strank. Morali bodo biti sposobni dokazati kako in kdaj je bilo soglasje stranke zakonito pridobljeno in evidentirano, spodobni bodo morali biti zagotoviti informacije o tem kako se podatki uporabljajo in o pravicah posameznikov glede njihovih podatkov. Zmožni bojo morali biti izbrisati vsak primer posameznikovih podatkov v skladu s pravico do pozabljanja. Zagotoviti bodo morali shranjevanje podatkov v obliki, ki omogoča prenosljivost na druge obdelovalce podatkov. V primeru kršitev ali zlorab podatkov bodo morali obvestiti prizadete stranke.
Druge spremembe na področju EU zakonodaje
V veljavo stopa uredba o el. Identifikaciji in storitvah zaupanja – eIDAS, ter evropska direktiva o prejemanju e-računov pri javnem naročanju.
Prvi del uredbe eIDAS se vsebinsko nanaša na el. Identifikacijo, kjer določa pogoje, pod katerimi države članice priznajo sredstva el. Identifikacije fizičnih in pravnih oseb druge države. Drugi del uredbe pa so storitve zaupanja, za podpise, elektronske žige, elektronske časovne žige, storitve elektronske priporočene dostave ,hrambo kvalificiranih elektronski podpisov in žigov.
Direktiva 2014/55/EU pa se nanaša na obveznosti prejema e-računov. Zavezance za javno naročanje (proračunski uporabniki in drugi izvajalci javnih storitev, ki opravljajo dejavnost na infrastrukturnem področju) zavezuje, da od 28.11.2016 sprejmejo e-račun ki je izdan le po EU standardu. Standard se uvaja zaradi raznolikih formatov e-računov, ki so namreč privedli k nepotrebni zapletenosti in visokim stroškom za gospodarske subjekte in javne institucije preprečujejo tudi tekoče kroženje e-računov znotraj EU. Uredba bo omogočila nemoteno izmenjavanje znotraj EU, prispevala bo k širši uporabi e-računov in vplivala na utrjevanje delovanja enotnega digitalnega trga EU.
Kako zagotoviti ustrezno hrambo podatkov
Elektronsko hrambo včasih razumemo kot odložišče dokumentov (datotečni sistem) brez vseh funkcij, kar je za varno vodenje dokumentacije v organizacijah premalo. Elektronska hramba mora podpirati živ. Cikel dokumentov, možnost podpisovanja, zagotavljanja verodostojnosti ter upravljanja dokumentacije skladno z zakonodajo. Na sodobno e-hrambo ne smemo gledati kot produkt, temveč kot del poslovnega procesa, ki omogoča, da organizacije urejeno poslujejo brezpapirno. Je podpora brezpapirnemu poslovanju, ki se mora kot taka vključiti v proces organizacije zaradi čim bolj učinkovitega in enostavnega delovanja z dokumenti.
Dostop do osnovnih funkcij sistema e-hrambe naj bi bila na voljo preko obstoječih informacijskih sistemov, ki jih že uporabljamo v organizacijah. Zato je pomembno, da organizacija pred uvedbo sistema dobro premisli, kakšen sistem bo uvedla. Razlika je da običajni sistem za hrambo datotek shrani zgolj datoteko medtem ko sistemi za verodostojno e-hrambo hrani poleg datoteke še njene opisne podatke ter varnostne podatke.
Zahteve ki jih verodostojni sistem za elektronsko hrambo dokumentov mora zagotavljati:
· ZAUPNOST DOKUMENTOV ( Je preprečitev nepooblaščenega ali nenamernega razkritja vsebine dokumenta, vpogled v vsebino shranjenega dokumenta ima zgolj pooblaščena oseba oz. oseba ki ima ustrezno dovoljenje.)
· CELOVITOST DOKUMENTOV (Pomeni pravilnost in popolnost vsebine dokumenta.)
Dovoljenja za uporabnike običajno določajo na posameznih kvalifikacijskih nivojih, uporabnikom lahko določajo različne ravni dovoljenj, nekomu zadostuje zgolj vpogled v dokument drugi pa potrebuje možnost spreminjanja ali celo brisanja dokumenta. Zagotoviti je potrebno nadzor in identificiranje vsakega uporabnika ki dostopa do hranjenih dokumentov, hraniti mora tudi revizijsko sled.
Vse osnovne operacije za delo z dokumentiranim gradivom lahko opravljajo iz informacijskih sistemov ki jih že uporabljajo pri svojem delu. To občutno zmanjka odpor zaposlenih do uvedbe novih tehnologij, ki je v določeni meri prisoten pri vsaki novi uredbi.
POVRAČILA STROŠKOV KOT DRUGI ODHODKI FIZIČNIH OSEB
Med druge dohodke sodijo tudi povračila stroškov fizičnim osebam, s katerimi izplačevalec ni ne v delovnem ne v storitvenem razmerju. Take dohodke pogosto izplačujejo društva, prostovoljske organizacije, državni organi in druge nepridobitne organizacije. Izplačevalec mora pri tem vedeti, kdaj so povračila stroškov obdavčena v celoti in kdaj le delno in kdaj so v celoti neobdavčena.
V davčno osnovo se ne vštevajo prejemki, namenjeni pokritju stroškov dnevnic in prevoza, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki na podlagi imenovanja opravi funkcijo člana volilnega odbora v skladu s predpisi o volitvah in v zvezi s tem prejme le povračilo tovrstnih stroškov pod pogoji in do velikosti, ki so določeni za povračilo stroškov ( zapisani so v uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja)
- Med člane volilnih organov spadajo člani volilnih komisij in člani volilnih odborov, ki prejmejo različne prejemke.. člani odborov prejmejo le povračila stroškov, člani komisij pa prejemke iz drugega razmerja.
Izplačevalec mora izplačilo opraviti na bančni račun. Če velikost izplačanih zneskov ne presega tiste, pri katerih se ne vštetjo v davčno osnovo, izplačevalec ne obračunava davčnega odtegljaja, Ker pa mora obračunati prispevke za socialno varnost, bo izpolnil rek-1b z oznako dohodka 1125. Pavšalni prispevek za zdravstvo znaša 4,70, za pokojnino pa 3,28 eur.
Povračila stroškov prostovoljcem
Prostovoljec opravlja delo po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila, brez neposrednih in posrednih materialnih koristi zase v dobro drugih. Organizirano prostovoljstvo je prostovoljsko delo, ki se opravlja v okviru prostovoljskih organizacij. Vendar pa se lahko opravlja tudi kot poseben prostovoljski program, ki pomeni dopolnitev rednega programa javne službe. Prostovoljske organizacije so pravne osebe zasebnega prava ( razen političnih strank, sindikalnih organizacij, združenj delodajalcev in poklicnih združenj. Med njimi so strokovna združenja ter sestavni deli registriranih cerkva, ki imajo pravno osebnost in izpolnjujejo pogoje za status humanitarne organizacije. Organizacije s prostovoljskim programom pa so osebe javnega ali zasebnega prava, ki so za opravljanje storitev javne službe pridobile koncesijo in katerih delovanje je z drugim zakonom opredeljeno kot nepridobitno.
Primer: Prostovoljska organizacija mora prostovoljcu, ki je sodeloval pri humanitarni akciji po naravni nesreči, povrniti stroške prenočevanje, prevoza in dnevnice, ter mu izplačati nadomestilo za uporabo lastne žage pri odstranjevanju posledic nesreče. Prostovoljec je bil na terenu dva dni.
Organizacija obračuna povračilo stroškov, ki niso obdavčena za:
- Prevoz kot kilometrino po 0,37 eru za km
- Prehrano kot dnevnice po vrednosti največ 21,39 eru za čas od 12 do 24 ur
- Nadomestilo za uporabo lastnega sredstva do 20% povprečne mesečne plače v Slo za januar preteklega leta.
- Glede povračila stroškov prenočevanje, po te stroške plačala po računu. Če bi prostovoljec sam plačal prenočevanje, bi mu to izplačala na podlagi računa.
Prostovoljska organizacija mora izpolniti obrazec rek-2.
Izplačilo stroškov prevoza in prehrane lahko organizacija izplača v gotovini ali na trr račun, nadomestilo za uporabo sredstev pa opravi na trr račun.
OBRAČUN DDV OD UKRADENEGA BLAGA
Zavezanec, ki nabavi blago, da bi ga uporabljal za opravljanje z DDV obdavčljive dejavnosti, ima pravico do odbitka DDV takoj. Če pa se mu to blago ukrade, kar mora dokazati s pridobitvijo policijskega zapisnika, mu tega DDV ni potrebno poračunati.
V primeru, da policijskega zapisnika nima, pa mora od ukradenega blaga obračunat DDV. Osnova za obračun DDV je lastna cena oz. nabavna cena istovrstnega blaga na dan odtujitve in ne nabavna cena ukradenega blaga.
Če zavezanec ob nabavi ni odbil DD-ja (npr. nakup službenega avtomobila) mu tudi ob primeru kraje ni treba obračunat DDV-ja neglede na to, ali policijski zapisnik ima ali ne.
Tudi v primeru, da ima blago zavarovano in je narejen policijski zapisnik, mu od odškodnine ni potrebno obračunat DDV-ja, prav tako pa ne od odškodnine, ki je v primeru odgovornosti zaposlenega terja od le tega.
V primeru, da se sestavi policijski zapisnik, tatu pa se naknadno najde, mu lahko zavezanec blago zaračuna in v tem primeru obračuna DDV, lahko pa od njega zahteva le odškodnino, za kar pa mu DDV-ja ni potrebno zaračunat (pogoj je policijski zapisnik).
IDENTIFIKACIJA ZA DDV ZA TUJCE
Vsaka oseba, ki začne opravljati dejavnost se mora prijaviti davčnemu organu in predložiti zahtevek za izdajo ID številke. Tisti, ki pa v 12 zaporednih mesecih ne presegajo prag 50.000,00 € prometa, pa imajo možnost biti mali davčni zavezanci.
Tuji zavezanci, ki v Sloveniji nimajo sedeža, pa se morajo za DDV identificirati preden opravijo prvo obdavčljivo dobavo, saj za njih prag 50.000,00 € ne velja.
Ti zavezanci morajo vložiti zahtevek za izdajo ID-številke na obrazcu DDV-P3 preko e-davkov (pred tem morajo pridobiti digitalno potrdilo in pa davčno številko). K temu morajo priložiti potrdilo pristojnega organa v državi, kjer imajo svoj sedež, ki potrjuje da je dolžan obračunavati DDV v tej državi oz. izpis iz sodnega registra in pa pogodbo oz. predpogodbo , ki dokazuje, da namerava opravljati dejavnost v Sloveniji.
Ne glede na to, da je v ZDDV-1 določeno, da mora zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji vsaj 15 dni pred obdavčljivo dobavo vložiti zahtevek za izdajo ID-številke, 131/7 P-DDV1 dovoljuje, da se tuji zavezanec ne identificira za DDV v Sloveniji, če bo opravil le oproščene dobave blaga ali storitev s pravico do odbitka DDV. Oproščene dobave s pravico do odbitka DDV so navedene v 62. členu ZDDV-1.
KAKO SE V DAVČNEM NADZORU PRAVILNO PRITOŽIMO
Davčni zavezanci se lahko zoper sklepe in odločbe, izdane v davčnem nadzoru pritožijo, če je to dovoljeno z zakonom.
Zoper sklep pritožba praviloma ni dopustna, obstajajo pa izjeme (sklep o postavitvi izvedenca, sklep o izločitvi uradne osebe). Sklepe, zoper katere pritožba ni dovoljena, se lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo.
Je pa pritožba dovoljena zoper vsako odločbo, izdano na I. stopnji, razen kadar je za odločanje na I. stopnji pristojna vlada. Zavezanci se lahko pritožijo tudi v primeru, kadar odločba ni izdana (molk organa).
Obliko in vsebino pritožbe določa Zakona o upravnem postopku. Pritožbe, ki niso v skladu s tem zakonom se obravnavajo kot nepopolne, vendar se jih zaradi tega ne more zavreči (zavezanca se pozove k dopolnitvi). Pomembnejše je, da se pritožba vloži pravočasno. Če se zamudi rok za vložitev pritožbe, Furs pritožbo zavrne na podlagi neizpolnjevanja formalnih pogojev (še preden se začne vsebinsko odločanje o pritožbi). Pri preverjanju formalnih pogojev se poleg tega ali je pritožba vložena pravočasno preverja tudi, ali je pritožba dovoljena ter ali jo je vložila upravičena oseba. Pritožbeni rok zoper odmerno odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem nadzoru je 30 dni od dneva vročitve odločbe.
V pritožbi je potrebno utemeljiti in dokazati obstoj vsaj enega od zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Po 237.člen ZUP so razlogi naslednji:
- če je bil pri izdaji odločbe materialni predpis napačno uporabljen oz. sploh ni bil uporabljen,
- če je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno,
- če so podane kršitve pravil postopka.
Najpogostejši razlog za pritožbe v davčnih nadzorih je nestrinjanje zavezancev z ugotovitvami, ker je dejansko stanje nepopolno ali nepravilno ugotovljeno. V teh primerih se je potrebno sklicevati na kršitev načela zakonitosti in načela materialne resnice. To sta najpomembnejši načeli vseh davčnih postopkov, ki sta, v primeru da pritožnik uspe dokazati njuno kršitev, razlog za odpravo odločbe ali vrnitev v ponovno odločanje.
Načelo zakonitosti pravi, da se mora v davčnih postopkih odločati izključno na podlagi mednarodnih pogodb, zakonov in pravilnikov ter drugih podzakonskih predpisov.
Načelo materialne resnice pa zahteva, da se v vsaki davčni zadevi ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za izdajo pravilne in zakonite odločbe.
ODPRAVNINA PRI ODPOVEDI POGODBE IN IZTEKU POGODBE ZA DOLOČEN ČAS
Zakon o delovnih razmerjih določa, v katerih primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi je delavec upravičen do izplačila odpravnine, in predpisuje velikost odpravnine. Že dobra štiri leta pa so do odpravnine ob določenih pogojih upravičeni tudi delavci, ki se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Delodajalec je po Zakonu o delovnih razmerjih1 (ZDR-1) delavcu dolžan izplačati odpravnino :
ko pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec:
- pri redni odpovedi iz poslovnih razlogov,
- pri redni odpovedi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove pogodbe, če delavec odkloni neustrezno zaposlitev (celotna odpravnina) ali sprejme neustrezno zaposlitev (sorazmerni del odpravnine),
- pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe pri drugem delodajalcu, če se drugi delodajalec v ustrezni pogodbi o zaposlitvi ne zaveže, da bo glede pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih,
- v postopkih zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja in v drugih primerih prenehanja delodajalca,
- pri redni odpovedi iz razloga nesposobnosti,
- pri redni odpovedi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti,
- pri redni odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, če traja več kot eno leto,
- pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu brez njegove volje ali krivde zaradi predčasne razrešitve ali ker po poteku mandata ni ponovno imenovan
Ko pogodbo o zaposlitvi odpove delavec:
- pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi,
- pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi na pobudo delavca delodajalcu prevzemniku (sprememba delodajalca),
- v primeru, ko mu pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati s potekom časa
Ko se delavec upokoji
Delavcu pripada odpravnina v velikosti
- 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen več kot 1 leto in do 10 let,
- 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen več kot 10 let in do 20 let
- 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen več kot 20 let
Delavcu pripada odpravnina, če je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto, zato delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen leto ali manj, odpravnina ne pripada.
Delo pri pravnih prednikih delodajalca
Za pravne prednike se štejejo delodajalci, pri katerih je delavec opravljal delo, če je bil prevzet na delo k sedanjemu delodajalcu.
Dan izplačila odpravnine:
Zdr-1 določa kot izplačilo odpravnine zadnji dan zaposlitve. Lahko pa je s kolektivno pogodbo določeno drugače in je običajno dan izplačila odpravnine tudi dan ko je izplačana zadnja plača.
Višina odpravnine je sorazmerna času zaposlitve razne v primerih delne upokojitve, zavarovanja o predpisih o starševskem varstvu, skladno s predpisi PIZ, zaposltve z več delodajalci.
Do odpravnine ob upokojitvi je upravičene je delavec, ki je zaposlen najmanj 5 let. Višina znaša 2 povprečni delavčevi ali povprečni plači RS, kar je za delavca ugodneje.
Višina odpravnine je odvisna od sorazmernega dela zaposlitve (4 ure,….).
Delavec se pravici do odpravnine ne more odpovedati.
SOČASNA DEJAVNOST V VEČ DRŽAVAH ČLANICAH EU
Občasno osebe opravljajo dejavnost v dveh državah članicah. Včasih pa v eni državi opravljajo dejavnost v drugi pa so zaposlene. Pri tem je treba razlikovati, kdaj gre za sočasno zaposlitev, kdaj pa le za samonapotitev samozaposlenega. Pravila veljajo tudi za samozaposlene mednarodne cestne prevoznike. Oseba mora vedeti v kateri državi ureja zavarovanje.
Uredba vsebuje tudi pravila, po katerih se določi zakonodaja države članice EU, ki se za to osebo uporablja. To pomeni, da morajo vsi zavezanci vložiti prijave v socialno zavarovanje in plačevati prispevke od vseh prejemkov iz dela ali dejavnosti le v tisti državi, katere zakonodaja se po omenjenih pravilih uporablja.
Delo v eni državi članici
Kadar oseba dela le v eni državi, zanjo velja zakonodaja države članice, v kateri opravlja delo oz dejavnost. Če dejavnost opravlja le v Sloveniji, se mora obvezno zavarovati v Sloveniji in plačevati prispevke tukaj. Če v Sloveniji opravlja le samostojno dejavnost, je sama zavezanka za prijavo v socialno zavarovanje. Za to ne potrebuje nobenega potrdila. Potrdilo A1 se izdaja z drugim namenom in sicer kadar samozaposleni dela še v drugi državi članici. Izdaja se praviloma zaradi napotitve v drugo državo članico ter sočasne samozaposlitve v drugi državi članici
Za osebo, ki običajno opravlja dejavnost zaposlene osebe v dveh ali več državah članicah, velja:
- zakonodaja države članice stalnega prebivališča, če ta oseba opravlja znaten del svoje dejavnosti v tej državi članici; ali
- če ta oseba ne opravlja znatnega dela svoje dejavnosti v državi stalnega prebivališča, pod določenimi pogoji, velja zakonodaja države, v kateri je sedež ali poslovna enota podjetja ali delodajalca
Za osebo, ki običajno opravlja dejavnost samozaposlene osebe v dveh ali več državah članicah, velja:
- zakonodaja države članice stalnega prebivališča, če opravlja znaten del svoje dejavnosti v tej državi članici; ali
- zakonodaja države članice, v kateri je središče interesa njenih dejavnosti, če ne prebiva stalno v eni od držav članic, v katerih opravlja znaten del svoje dejavnosti.
Središče interesa dejavnosti se določi z upoštevanjem elementov poklicne dejavnosti samozaposlenega, zlasti kraja v katerem je stalni sedež njegove dejavnosti.
Primer: Fizična oseba je samozaposlena. Živi v Avstriji, kjer opravlja del svoje dejavnosti (15%), del pa v Sloveniji in Italiji. Večino dela v Sloveniji, kjer zasluži večino svojega dohodka in kjer namerava razvijati svojo dejavnost. V Sloveniji je v postopku nakupa poslovnih prostorov. Dejavnost ima registrirano v vseh treh državah.
V tem primeru glede na okoliščine in prihodnje načrte samozaposlenega kaže, da bi bilo v tem primeru uporabiti slovensko zakonodajo.
Drugače pa je, če je oseba sočasno še zaposlena v vsaj eni državi članici ali to zaposlitev opravlja poleg samozaposlitve.
V tem primeru podjetnik sočasno opravlja dejavnost v dveh članicah. Zanj velja Slovenska zakonodaja, zato tu plačuje prispevke od obeh dejavnosti. V davčni obračun mora vključiti vse prihodke in odhodke ter druge kategorije od obeh dejavnosti, saj je slovenski rezident, ki plačuje dohodnino od dohodkov, ki imajo vir v tujini. Za namene opravljanja dejavnosti v Avstriji mora pridobiti potrdilo A1, da se zanj uporablja slovenska zakonodaja za socialno zavarovanje.
Predpostavka je, da ima podjetnik poslovno enoto v Avstriji, zato pa mora poskrbeti, da tudi v Avstriji pravilno izpolni davčne obveznosti.
Samozaposleni mednarodni cestni prevozniki
Za zaposlene in samozaposlene prevoznike in posebnih koordinacijskih pravil po uredbah Eu o socialni varnosti. Ti običajno opravljajo delo v najmanj dveh državah. Za zavarovanje je zanj pristojna država stalnega prebivališča, če v njej opravi znaten del svoje dejavnosti. Pridobiti mora potrdilo A1, s katerim se izkazuje v drugih državah članicah, v katerih opravlja prevoze. Vprašalnik za pridobitev a1 za osebe, ki opravljalo delo v mednarodnem cestnem prometu, je poseben Potrdilo lahko v tem primeru samozaposleni pridobi za določeno obdobje in za več držav članic, po katerih opravlja mednarodne cestne prevoze.
NASTANITVENA DEJAVNOST V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Vedno več oseb opravlja nastanitveno dejavnost v dveh državah članicah, nekateri pa to dejavnost kombinirajo za zaposlitvijo v drugi državi. Pogosto opravljajo nastanitveno dejavnost na Hrvaškem, vendar morajo rezidenti ta dohodek napovedati tudi v Sloveniji. Posebna pravila veljajo za obremenitev s prispevki. Določiti je treba pristojno zakonodajo za zavarovanje. Ena od takih dejavnosti je nastanitvena.
Nastanitvena dejavnost v Sloveniji
V Sloveniji je oddajanje stanovanj ali sob fizičnih oseb v turistične namene, torej za krajši čas, tudi za en dan ali nekaj ur, urejeno v Zakonu o gostinstvu.
Od 1. decembra 2017 bodo začele veljati novosti pri prijavljanju nastanitvenih obratov, podatkov o gostih in prenočitvah (iz knjige gostov). Ajpes bo namreč s tem datumom vzpostavil Register nastanitvenih obratov. Izvajalci nastanitvene dejavnosti bodo morali že obstoječe nastanitvene obrate (enote) vpisati v RNO v prehodnem obdobju od 1. decembra 2017 do 28. februarja 2018. O podatkih o gostih in prenočitvah pa bodo v tem prehodnem obdobju treh mesecev začeli poročati prek spletne aplikacije eTurizem s prvim dnem naslednjega meseca po vpisu v RNO, prvič torej od 1. januarja 2018.
Nastanitvena dejavnost na Hrvaškem
Nastanitveno dejavnost pogosto opravljajo slovenski rezidenti kot fizične osebe, ki poleg plače iz delovnega razmerja v Sloveniji dosegajo še dohodke od nastanitvene dejavnosti na Hrvaškem. Obdavčitev pa je povsem drugačna, če to dejavnost na Hrvaškem opravljajo prek tamkajšnje družbe.
Fizične osebe, ki sicer bivajo v Sloveniji, na Hrvaškem pa opravljajo nastanitveno dejavnost, morajo kategorizirati nastanitveni objekt, dobiti dovoljenja na Hrvaškem, pridobiti davčno številko ter ID-številko za obračun DDV.
Na Hrvaškem mora oseba plačati tudi davek od dohodka oziroma dobička iz nastanitvene dejavnosti.
Če je oseba slovenski rezident, mora plačati dohodnino od dohodkov, ki jih doseže v tujini, tudi v Sloveniji.
ODLOŽENI PRIHODKI IN ODLOŽENI STROŠKI
S tem ko jih organizacija pripoznava, izpolni temeljno računovodsko načelo o nastanku poslovnega dogodka. To pravi, da organizacija knjiži poslovni dogodek takrat, ko nastane in ne takrat, ko obveznost poravna ali prejme plačilo za terjatev.
Odloženi stroški so zneski izdatkov ali stroškov, ki bodo kasneje kot odhodki vplivali na poslovni izid. To so poslovni dogodki, ki bi sicer povzročili stroške in tako bremenili poslovni izid, vendar pa to ne smejo ker proizvod še ni bil porabljen oz. storitev opravljena. Take stroške organizacija usredstvi, torej pripozna sredstvo do trenutka, ko bo proizvod ali storitev, na katerega (katero) se nanaša, porabljen. Takrat bo pripoznala strošek. Prav tako organizacija usredstvi plačila, ki niso neposredno vezana na posamezno sredstvo in poslovni dogodek še ni nastal. Pripozna jih kot aktivno časovno razmejitev. Primer: vnaprej plačana najemnina.
Aktivne časovne razmejitve se delijo glede na ročnost in sicer na dolgoročne (porabljene bodo v obdobju daljšem od 1 leta) in kratkoročne (porabljene bodo prej kot v 1 letu).
Med aktivne časovne razmejitve se knjižijo le pomembnejši zneski (takšni, ki vplivajo na računovodske izkaze), nepomembni zneski, so takoj odhodek obdobja (npr. pisarniški material na zalogo).
Odloženi prihodki so prejeta denarna sredstva, ki pa še ne pomenijo prihodka, saj organizacija še ni dostavila določenega blaga ali opravila naročene storitve. Organizacija ta sredstva knjiži kot prejem denarnih sredstev, na drugi strani pa pripozna obveznost, ki jo uvrsti med pasivne časovne razmejitve, saj še ni izpolnila pogoja za pripoznanje prihodkov. Primer: prejeta večletna naročnina za revijo, prejem najemnine za več let…
LETNI POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI – INVENTURA
December je čas za nekatere obveznosti, predvsem za tiste, ki zaključujejo poslovno leto z 31. 12. in opravljajo v tem mesecu tudi popis in še katere druge predbilančne aktivnosti.
Popis – priprava na izdelavo pravilnih računovodskih poročil in davčnega obračuna.
Z letnim popisom sredstev in njihovih obveznosti zasebnik in pravna oseba ugotovita dejansko stanje svojega premoženja (sredstev) in obveznosti, ki izvirajo iz njega. Višina ugotovljenega stanja lahko bistveno vpliva na podatke v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida in nenazadnje na višino davčne obveznosti, zato ni vseeno, kako je opravljen. Prav zato je računovodja dolžan od stranke zahtevati vse podatke, na podlagi katerih lahko primerja knjigovodsko stanje s popisnim stanjem. V nasprotnem primeru ne more pred davčnimi organi zagovarjati pravilnosti sestavitve poslovnih poročil, očita pa se mu lahko tudi, da pri vodenju poslovnih knjig ni upošteval načel urejenega vodenja poslovnih knjig. To pomeni, da brez pravilno opravljenega popisa ni mogoče ugotoviti pravilnih bilančnih podatkov in davčne osnove ter pravilnega DDV obračuna. Iz navedenega vsekakor izhaja, da je, kljub temu da je to opravilo neprijetno, potrebno natančno popisati vsa sredstva in obveznosti do njihovih virov. Na podlagi predloženih inventurnih popisov lahko v računovodstvu primerjamo dejansko stanje s knjižnim ter v poslovnih knjigah opravimo ustrezne uskladitve (vključno s knjiženjem inventurnih viškov in manjkov ter obračunamo ustrezen DDV). Šele na tak način dobimo ustrezne podatke za sestavo letnega poročila in davčnega obračuna ter obračuna DDV od inventurnih primanjkljajev.
Ali je dolžnost popisa predpisana?
Dolžnost popisa sredstev in obveznosti do virov sredstev je predpisana s 54. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), Slovenskimi računovodskimi standardi 2016.
Kdo lahko izvaja popis?
Popis izvaja popisna komisija, ki naj bi štela vključno s predsednikom vsaj tri člane (to pravilo sicer ni nikjer predpisano, temveč se je izoblikovalo v praksi, zato ni nujno, da bi bilo temu tako). Če ste večja pravna oseba, lahko imenujete tudi več popisnih komisij.
Način izvedbe
Organizacije pri izvedbi popisa običajno sledijo tem korakom;
- Izdajo sklep o izvedbi
- Izdelajo načrt za popis
- Imenujejo popisne komisije
- Pripravijo sredstva za popis
- Izvedejo popis
- Ugotovijo presežek in primanjklaj, ki potrdi ustrezni organ
- Evidentirajo popisne razlike in davčne učinke
- Poskrbijo za hrambo organizacije
Predmet popisa so sredstva in obveznosti do njihovih virov:
|
Vrsta sredstev in obveznosti do virov |
Opomba |
|
Neopredmetena OS (programi, licence) in opredmetena OS (zgradbe, stroji, naprave, računalniška oprema, …) |
Izpis registra osnovnih sredstev pripravi računovodja – na tej podlagi popišete ta sredstva. |
|
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve. |
Uskladitev dejanskega in knjigovodskega stanja na podlagi knjigovodske dokumentacije. |
|
Naložbene nepremičnine |
Izpis registra in drugih poslovnih kartic pripravi računovodja – na tej podlagi popišete ta sredstva. |
|
Zaloge: blaga, surovin, materiala, proizvodov, polproizvodov, storitev |
Primerjate količino materiala, blaga in proizvodov na zalogi s stanjem v skladiščnih, materialnih in blagovnih evidencah. |
|
Gotovina v blagajni |
Preštejete denar v blagajni na dan podpisa. |
|
Aktivne časovne razmejitve |
Uskladitev dejanskega in knjigovodskega stanja na podlagi knjigovodske dokumentacije. |
|
Denarna sredstva na računih |
Uskladitev dejanskega in knjigovodskega stanja na podlagi knjigovodske dokumentacije. |
|
Terjatve in obveznosti |
Uskladitev terjatev in obveznosti s svojimi evidencami ter s kupci in dobavitelji. Usklajene terjatve in obveznosti predstavljajo osnovo za oblikovanje njihovih popravkov. |
|
Kapital |
Uskladitev dejanskega in knjigovodskega stanja na podlagi knjigovodske dokumentacije in podatkov iz sodnega registra. |
|
Posojila |
Uskladitev dejanskega in knjigovodskega stanja na podlagi knjigovodske dokumentacije in podatkov (izpiski bank o stanju kreditov, druga dokumentacija). |
|
Rezervacije in dolgoročno odloženi prihodki |
Uskladitev dejanskega in knjigovodskega stanja na podlagi knjigovodske dokumentacije. |
Popis je najprej količinski popis, ki ga kasneje ovrednotimo, da lahko opravimo primerjavo usklajenosti dejanskega stanja s postavkami v poslovnih knjigah.
Če ugotovite popisne razlike, je potrebno od presežnih primanjkljajev obračunati DDV, hkrati pa npr. v sklepu pojasniti, koga bremenijo ti primanjkljaji (npr. odgovorno osebo). Obveznost obračuna davčne obveznosti nastane z dnem ugotovitve primanjkljaja.
DDV od popisnih razlik ne obračunamo v primeru, če je nastali primanjkljaj posledica:
-višje sile
-je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga ter
- uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje.
OBRESTI OD PRESEŽKA POSOJIL MED POVEZANIMI OSEBAMI
Obresti od posojil ni nujno, da so vedno davčno priznane to je odvisno od tega ali so posojila potrebna za obdavčeno dejavnost zavezancev in od koga so dobljena. Predvsem pri posojilih med povezanimi osebami so prisotne omejitve. Obresti od presežnih posojil in obresti s previsoko obrestno mero niso priznane.
V letu 2018 lahko pričakujemo spremembe na področju tanke kapitalizacije to so presežna posojila in priznavanje obresti in posojil med povezanimi osebami. Zaposleni se med povezane osebe ne štejejo.
V osnovi gre za dve omejitvi in sicer na splošno niso priznane obresti od posojil kvalificiranega družbenika, ki so presežna glede na razmerje med kapitalom podjetja in njegovimi posojili. In obresti s previsoko obrestno mero. Pri teh dveh osnovah moramo upoštevati tako imenovani varni pristan, kar pomeni da so odhodki za obresti davčno priznani. Pri tanki kapitalizaciji to pomeni, da je določeno razmerje med kapitalom in posojilom 1: 4 (posojilo ne sme presegati 4 kratnika kapitala) in da je višina obresti določena po veljavni metodologiji.
Z vidika davčnega načrtovanja je povezani osebi ugodneje odobriti posojilo, za katero se potem zaračunajo obresti. Te zmanjšujejo davčno osnovo posojilojemalcu ob plačilo obresti posojilodajalcu pa se dobički neobdavčeno prenašajo in ene države v drugo.
Stroški odobritve posojila načeloma niso vključeni v obresti. Ti stroški so davčno priznani, če so posojila potrebna za dejavnost podjetja.
Obresti od presežka posojila v določenih primerih po vsebini niso več obresti temveč prikrito izplačilo dobička. Presežnega posojila podjetje ne bi dobilo od nepovezanega posojilodajalca.
DAVČNA OBRAVNAVA STROŠKOV AMORTIZACIJE
Zavezanci pri davčni obravnavi stroškov izhajajo iz določb računovodskih predpisov. Poslovna amortizacija je sicer enaka davčni dokler ne priseže najvišje davčno dopustne, ki se določi z metodo enakomernega časovnega amortiziranja in dopustnih davčnih amortizacijskih stopenj. Pri davčni obravnavi je potrebno upoštevat splošno pravilo po katerem se v davčno osnovo vštevajo le odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov.
Amortizacija se obračunava posamezno, skupinska je dopustna samo pri drobnem inventarju.
Če je poslovna amortizacija nižja od davčno najvišje dopustne se tudi za davčne namene prizna le poslovna. Če je poslovna amortizacija višja od davčne se za davčne potrebe prizna le davčna. Ostalo razliko je potrebno izločiti pri davčnem obračunu pod rubriko 6,27.
Najvišje davčno dopustne letne amortizacijske stopnje
- gradbeni objekti, vključno z naložbenimi nepremičninami, 5%
- dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6%
- opremo, vozila in mehanizacijo 25%
- osebni avtomobili 12,5 %
- računalniško, strojno in programsko, opremo 50%
- večletne nasade 10%
- osnovno čredo 20%
- druga vlaganja 10%
Sredstva vredna manj kot 500 € sme zavezanec v celoti odpisati že ob nabavi. Čeprav bodo stroški zmanjšali poslovni izid v celoti v letu nabave doba koristnosti je pa daljša je potrebno pri tem sredstvo v naslednjih obračunski obdobjih iz obračuna izvzeti njegovo poslovno amortizacijo.
Amortizacija dobrega imena se ne prizna kot davčni odhodek.
Amortizacija in presežek prevrednotenja sredstva
Zavezanci, ki za merjenje vrednosti sredstev uporabljajo model prevrednotenja, presežek iz prevrednotenja v davčno osnovo prenašajo sorazmerno z obračunano amortizacijo.
POSLOVANJE TUJIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Nerezidenti s sedežem v drugi državi članici EU najemajo in kupujejo poslovne prostore v Sloveniji in sklepajo pogodbe o zaposlitvi z zaposlenimi, ki opravljajo delo v Sloveniji, brez vpisa v Poslovni register Slovenije (PRS).
Lahko pa sklepajo pogodbe o zaposlitvi z zaposlenimi v Sloveniji in obračunavajo dohodke iz zaposlitve po slovenskih predpisih o obdavčenju in obračunu socialnih prispevkov, saj zaposleni opravljajo delo v Sloveniji.
Nerezidenti so tuja podjetja ali posamezniki, ki opravljajo dejavnost v Sloveniji brez poslovne enote v Sloveniji. Imajo pa lahko poslovno enoto za namene davka od dohodka in ddv.
Poslovna enota za namene davka od dohodkov pravnih oseb
Ugotovite je potrebno ali ima nerezident registrirano poslovno enoto v Sloveniji ter koliko dobička ustvari v Sloveniji.
Poslovna enota je pisarna, podružnica, tovarna, delavnica, kamnolom,….poslovna enota je tudi gradbišče, če storitev traja dalj kot 12 mesecev.
Poslovne enota pa nerezidenti nimajo če le uporabljajo prostore za skladiščenje, razstavljanje.,,,
Obvezen vpis nerezidentov v davčni register
Nerezidenti , ki v Sloveniji opravljajo dejavnost se morajo vpisati v davčni register (obrazec DR-04 ali DR-03), kjer sporočilo število in lokacije poslovnih prostorov v Sloveniji, povezanih osebah in osebi ki vodi poslovne knjige.
Prijava v zavarovanje o zaposlitvi s tujih delodajalcem
Z mesecem oktobrom 2017 so na voljo nove podlage zavarovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi s tujim delodajalcem in sicer:
113 – sočasna zaposlitev v drugi državi članici EU nad polnim delovnim časom;
114 – zaposlitev po pogodbi s tujim delodajalcem iz države članice EU, ko zavarovanec opravlja delo in prebiva v RS
115 – sočasna zaposlitev v drugi državi članici EU do polnega delovnega časa
119 – samozaposlitev v drugi državi članici EU – zavarovanje do polnega delovnega časa poleg sočasne zaposlitve v RS s krajšim delovnim časom;
120 – družbeniki družb v drugi državi članici EU, ki so poslovodne osebe – zavarovanje do polnega delovnega časa poleg sočasne zaposlitve v RS s krajšim delovnim časom.
PRIKRITO DELOVNO RAZMERJE
Do nedavnega je bilo lahko ugotoviti v podjetju kdo je delavec, sedaj pa zaradi bodisi cenejšega ali bolj fleksibilnega razmerja z strani delavca ali delodajalca, zmeraj bolj uveljavljajo druge oblike. Klasično delovno razmerje nastane z pogodbo o zaposlitvijo, bodisi za določen ali nedoločen čas. Kadar gre za elemente delovnega razmerja, je možna le ta. Opravljanje dela po pogodbi civilnega ali gospodarsko prava in da so elementi delovnega razmerja, pomeni, da je prikrito delovno razmerje in se obravnava kot prekršek, za katerega je predpisana visoka kazen ( od 3.000 EUR do 20.000 EUR za delodajalca.
Začasno in občasno delo dijakov in študentov
Dijaki in študenti opravljajo delo preko študentske napotnice. Ključna okoliščina pri presojanju ali gre študentsko delo za elemente delovnega razmerja in tako imenovano prikrito delovno razmerje je občasnost (kolikokrat na teden, mesec oseba dela) in začasnost (koliko časa dela, naprimer pol leta). Vse ostali elementi delovnega razmerja pri študentskem delu obstajajo, saj mora delati po delodajalčevih navodilih, pod delodajalčevim nadzorom in po vnaprej znanem urniku.
Sodna praksa pri delu študentov
Študentke so opravljale delo stevardes. Ker so delale nepretrgano, svoje odsotnosti zaradi bolezni so morali dokazovati z bolniškim listom, letov si niso mogle izbirati same, delale so količinsko kot ostale zaposlene, morala je imeti licenco, ki jo je letno podaljševala, je sodišče določilo, da gre za prikrito delovno razmerje.
Delo po podjemni pogodbi
Podjemna pogodba se sklene med naročnikom in podjemnikom. Bistvena značilnost te pogodbe je, da si podjemnik sam organizira delo, kar pomeni, da si mora sam priskrbeti orodje in druga sredstva za opravljanje dela. Podjemnik je pri delu samostojen in ni pod nadzorom naročnika, mora pa upoštevati naročnikova navodila in mu umogočit vpogled nadzor nad potekom.
Sodna praksa pri podjemni pogodbi
Sodišče je odločalo, ko je po podjemni delal trgovka, delala je na smene, 8 ur dnevno/ 40 ur tedensko. Delodajalec ji je odrejal kraj in čas opravljanja dela, določil ji je smeno (dopoldan/popoldan), delala je v smeni še z eno delavko, ki je bila zaposlena. Imela je enake pogoje, kot delavka in je šloz a prikrito delovno razmerje.
Avtorska pogodba
Z avtorsko pogodbo se avtor zaveže ustvariti določeno enkratno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar.
Avtorska dela so zlasti
- Govorjena dela (govori, pridige, predavanja,…)
- Pisana dela (leposlovna dela, članki, priročniki,…)
- Glasbena dela z besedilom ali brez njega
- Koreografska in pantomimska dela
- Fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju
- Avdiovizualna dela
- Likovna dela
- Arhitekturna dela
- Dela uporabne umetnosti in industrijska oblikovanja
- Kartografska dela
- Predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave.
Inšpektorji pri tem ugotavljajo
- Kakšno pogodbo ima delavec z naročnikom
- Ali ima delavec status fizične osebe, samostojnega podjetnik, študenta
- Ali ima delodajalec za opravljanje del in nalog, ki se opravljajo po pogodbi civilnega prava z delavcem, sistemizirano delovno mesto
- Ali je bilo prosto delo objavljeno
- Ali se delo, ki ga delavec opravlja po pogodbi civilnega prava, opravlja na enak način in na enakem mestu, kot ga opravljajo delavci, ki so pri tem delodajalcu zaposleni
- V čigavih prostorih se opravlja delo
- Ali si delavec prosto oblikuje način dela ali pa se mora držati navodil naročnika oziroma delodajalca
- Kako je z izostanki, kakšno število ur opravi delavec v primerjavi z ostalimi delavci, kako se vodi evidenca opravljenih ur
- Kako se obračunava opravljeno delo in kdaj se izplača
- Ali plačilo za delavca predstavlja njegov edini ali glavni vir zaslužka
- Ali ima mogoče delavec plačan prevoz na delo ali prehrano med delom
- Ali delavec delo opravlja osebno, nepretrgano in ali gre za določeno kotinuiteto
- Ali delavec dobi strokovna navodila glede vsebine in izvedbe dela
- Ali se izvaja nadzor nad njegovim delom
- Kam se delavec obrača za nesvet oziroma navodila v primeru kakršnihkoli težav
Klasični kazalniki obstoja delovnega razmerja so tako
- delo se opravlja po delodajalčevih navodilih in pod njegovim nadzorom,
- delavec se vključi v organizacijo podjetja,
- delo se opravlja izključno ali večinoma v korist delodajalca,
- delo mora opraviti delavec osebno,
- delo se opravlja v okviru določenega delovnega časa in v delovnih prostorih, ki jih določi delodajalec,
- gre za trajajoče delo, ki ima določeno kontinuiteto,
- delavec mora biti na razpolago delodajalcu,
- orodje, materiale in tehnologijo za delo zagotavlja delodajalec, ne delavec,
- periodično plačilo delavcu,
- plačilo je za delavca edini ali glavni vir zaslužka,
- plačila delavcu za hrano in prevoz,
- priznavanje pravic (tedenski počitek in letni dopust),
- delavec ne nosi finančnega oziroma ekonomskega tveganja.
FINANČNA PREISKAVA
Finančna preiskava ni vrsta davčnega nadzora, pa vendar ima lahko za davčne zavezance velike posledice. Namenjena je preprečevanju, preiskovanju in odkrivanju najtežjih kršitev davčnih predpisov. Preiskovanci z njo niso seznanjeni, prav tako pa nimajo pravice do informacij o Fursovih dejanjih, ukrepih in postopkih. Preiskovalci, ki imajo enaka pooblastila kot inšpektorji, lahko podatke o davčnih zavezancih pridobivajo tudi pri računovodskih servisih.
Namen finančne preiskave je preprečevanje, preiskovanje in odkrivanje dejanj zavezancev in drugih oseb ali institucij, s katerimi je resno ogrožen finančni interes oziroma interes varstva in varnosti Slovenije oziroma EU. Finančne preiskave se za območje celotne države vodijo na Generalnem finančnem uradu. Postopek uvede Furs po uradni dolžnosti, kar pomeni, da se ne more začeti na zahtevo stranke. Izbor potencialnih preiskovancev se ahko oblikuje na podlagi zbiranja in analiziranja podatkov, pridobljenih iz notranjih, zunanjih in celo mednarodnih virov. Predloge za uvedbo postopka lahko dajo tudi druge institucije, kot sta policija in urad za preprečevanje pranja denarja.
Pri opravljanju finančne preizkave preiskovalcu dopušča:
- ugotavljati identiteto osebe in status zavezanca
- zbirati in pridobivati obvestila in podatke
- zahtevati predložitev podatkov, listin in dokumentov ter drugih zapisov in zavarotati podatke
- uporabljati tehnične pripomočke za fotografiranje ali snemanje
- odvzeti in pregledati vzorce blaga
- ugotavljati namensko uporabo označenih energentov in vsebnosti sredstev za označevanje energentov
- zaseči listine, dokumente, nosilce zbirk podatkov in druge stvari
- vstopati na zemljišča, v prostore in objekte in jih pregledati
- pregledovati naprave, blago in druge stvari
- ustaviti prevozna sredstva
- pregledovati in preiskovati prevozna in prenosna sredstva
- opraviti varnostni pregled
- pregledovati osebe
- uporabljati prisilna sredstva
- prepovedati opravljanje dejavnosti in zapečatiti poslovne prostore, poslovne knjige in drugo dokumentacijo
- uporabiti tehnično opremo, službene pse in službena vozila s prednostjo
- zadržati kršitelja
- opravljati druga dejanja, ki so v skladu z namonem opravljanja nalog Fursa.
Kako naj ravnajo zavezanci in računovodje
Računovodje in zavezanci v postopku ne morejo sodelovati, saj o tem niso obveščeni, ko dobijo poziv, pa je dobro da pregledajo poslovanje in prej ugotovijo morebitne nepravilnosti, preden pošljejo podatke. Enako naj postope, če dobi računovodja vabilo na zaslišanje priče.
Če se zavezanec strinja z ugotovitvami finančne preiskave, je dobro vložiti davčni obračun v postopku inšpekcijskega nadzora, s tem si zniža obresti iz 7% na 5%.
