Kazen za zamudnike ali neplačnike regresa delavcem je od tri tisoč do 20 tisoč evrov.

Podjetja morajo zaposlenim izplačati regres do 30. junija v višini vsaj 804,96 evra bruto. Regres pripada vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta. So pa izjeme, prav tako zakon dopušča možnost zamika izplačila regresa.

Po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Po kolektivni pogodbi je lahko tudi višji minimalni regres, ne sme pa biti nižji od minimalnega.

Lahko ga izplačate v več delih
Najvišji znesek regresa za letni dopust, od katerega še ni treba obračunati prispevkov, pa je 70 odstotkov povprečne plače v državi. Je pa treba za regres, ne glede na znesek, obračunati in plačati akontacijo dohodnine. Ta se obračuna po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka.

Regres lahko izplačate tudi v dveh delih ali več. V takem primeru se ob izplačilu zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun posameznih delov regresa za letni dopust.

Skrajni rok za izplačilo: 1. november
Izjemoma lahko delodajalec izplača regres pozneje zaradi nelikvidnosti. V tem primeru je skrajni rok za izplačilo 1. november tekočega leta. A podjetju oziroma delodajalcu pravzaprav ni treba nikomur dokazovati, da je nelikvidno in da bo zato pozneje izplačalo plače.

Lahko pa vas obiščejo delovni inšpektorji, ki pa večinoma pridejo na podlagi prijav delavcev. Na delovnem inšpektoratu pravijo, da pretežni del nadzora s področja delovnih razmerij opravijo na podlagi prejetih prijav – torej izvedejo izredni nadzor. Takrat inšpektorji praviloma preverjajo navedbe iz prijave, v postopku pa lahko ugotovijo nepravilnosti ali kršitve tudi na drugih področjih nadzora, ki so v pristojnosti inšpektorata.

Polovični delovni čas, polovični regres
Regres pa je lahko tudi nižji od minimalnega, in sicer pri zaposlenih s krajšim delovnim časom. Če torej vaš delavec dela polovični delovni čas, je torej upravičen do polovice regresa.
Seveda so tudi tu izjeme, denimo ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu. Takrat mu morate izplačati celoten regres.

Sorazmerni delež za tiste, ki ne delajo celo leto
Nižji regres dobijo tudi delavci, ki so se v podjetju zaposlili med letom. Torej, če se je nekdo zaposlil recimo šele aprila, je upravičen do treh četrtin celotnega regresa, kot tudi ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta.

A pozor, če ste delavcu izplačali polni regres, delavec pa vas zapusti pred koncem leta in ne vrne preveč izplačanega regresa, morate od tega zneska obračunati in plačati prispevke za socialno varnost, popraviti obrazec REK-1 za izplačilo regresa in hkrati pisno obvestiti finančno upravo (Furs) o razlogu popravka. Namreč, če je delodajalec delavcu izplačal celotni regres, nato pa je delovno razmerje prenehalo po volji delavca, lahko delodajalec uveljavlja zahtevek po civilnem pravu za vračilo sorazmernega dela regresa. Če delodajalec ne zahteva vračila, mora od zneska, ki presega sorazmerni del 70 odstotkov povprečne plače zaposlenih v državi, obračunati in plačati prispevke.

Regres v bonih?
Po zakonu o delovnih razmerjih lahko druga povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke delavca izplačate tudi drugače kot z denarjem. A le, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.

Lani za tretjino več kršitev
Če delodajalec ne izplača regresa v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, je zagrožena globa od tri tisoč do 20 tisoč evrov.
Na inšpektoratu za delo podatkov o številu vseh podjetij, ki so lani zamujala z izplačilom regresa ali ga sploh niso izplačala, nimajo. Ocenjujejo pa, da ga »delodajalci v veliki meri še vedno ne izplačujejo oziroma ga izplačujejo z zamikom«. Lani so tako ugotovili za tretjino več kršitev na področju izplačila regresov. Konkretno 902 kršitvi na področju izplačil regresov do 1. julija tekočega koledarskega leta in 463 kršitev na področju izplačil regresov do 1. novembra.

Nasprotno pa pri plačah na delovnem inšpektoratu ne beležijo več toliko prijav, da delavci ne bi prejeli plače za daljše časovno obdobje, še vedno pa je po njihovi oceni zamujanje s plačami pri nekaterih delodajalcih postalo stalnica.

O kršiteljih smo vprašali tudi na Furs. Tam pojasnjujejo, da če delodajalec regresa zaposlenim ne izplača, tudi Fursu ni dolžan predložiti obračuna davčnega odtegljaja in plačati akontacije dohodnine. Če Furs ugotovi, da delodajalec delavcem ni izplačal regresa, o tem obvesti delovni inšpektorat. Točnih podatkov, koliko podjetij zamuja z izplačili, pa nimajo.

PRIPOROČAMO:
--> Brezplačen program za vodenje družinskega proračuna
--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost

Vir: Finance.si, Lana Dakić, 14.06.2017