Kdaj je s.p. upravičen do plačevanja nižjih prispevkov za socialno varnost, ter kakšni so kriteriji za nižje prispevke. Obstajajo tri variante, preko katerih lahko podjetnik plačuje nižje prispevke. Katere so te, preberite v nadaljevanju.

Fizične osebe so v obvezno socialno zavarovanje vključene na podlagi naslova svojega statusa ali delovne aktivnosti, pod pogoji, ki jih določajo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter Zakon o urejanju trga dela. Našteti zakoni določajo tudi osnove za plačilo prispevkov za socialno varnosti in vrste prispevkov za posamezne zavezance.

Na podlagi omenjene zakonodaje, lahko s.p. plačuje nižje prispevke za socialno varnost v naslednjih treh primerih:

1. Ob odprtju prvega s.p.

Novo odprti s.p. je v prvih dveh letih poslovanja oproščen dela plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

V prvem letu poslovanja, tj. v prvem letu od vpisa v poslovni register je samozaposlenim osebam oproščenih 50% prispevka, v drugem letu pa 30% prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Razliko pokrije Republika Slovenija iz proračuna. Bistveno je, da lahko vsaka fizična oseba to ugodnost koristi le enkrat, tj. ob odprtju prvega s.p.-ja. Četudi ga kasneje zapre, ob odprtju novega s.p.-ja nima pravice do nižjih prispevkov.

2. Krajši delovni čas zaradi starševstva

Do plačila delnega prispevka za socialno varnost so upravičeni samostojni podjetniki, ki zaradi starševstva začasno opravljajo delo s krajšim delovnim časom.  Starši, ki na podlagi svoje dejavnosti plačujejo prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko, so upravičeni do delnega plačila prispevkov na podlagi 7. odstavka 50. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Razliko plača Republika Slovenija po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.

Če inšpekcija ugotovi kršitve pravice, pravica do delnega plačila prispevkov preneha, samostojnemu podjetniku pa lahko Finančni Urad naprti globo v višini 3000 do 5000 evrov.

3. Zaposlitev za krajši delovni čas

V primeru, ko je posameznik že zaposlen, vendar ne za polni delovni čas, bo v tem primeru ob odprtju s.p., zavezan le k delnemu plačilu prispevkov, torej bo iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti plačeval le prispevke za preostali zavarovalni čas.

Če je posameznik v delovnem razmerju za npr. 20 ur tedensko (polovični delovni čas), potem iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti plačuje le polovične prispevke, s katerimi pokrije preostali zavarovalni čas.

3.1. Popoldanski s.p.

Kdor opravlja samostojno dejavnost kot postranski poklic, oziroma popoldanski s.p. in mu primarni delodajalec plačuje vse obvezne prispevke socialnega zavarovanja, mora v sklopu popoldanskega s.p.-ja plačevati le pavšalno določene prispevke za socialno varnost. Tak zavezanec je obvezno zavarovan za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nastale pri opravljanju te dejavnosti in plačuje pavšalen prispevek za zavarovanje.

Zaradi morebitnih dodatnih poškodb, ki lahko nastopijo ob povečanem delovnem času, je za zavezance, ki dejavnost opravljajo postransko ob redni službi, nujno plačilo pavšalnih zneskov, ki ga določa 428. člen ZPIZ-2.