V zvezi z obveznostjo izdajanja računov in davčnega potrjevanja računov za prodajo rabljene smučarske opreme na smučarskem sejmu pojasnjujemo, da fizični osebi, ki sama priložnostno proda svojo rabljeno smučarsko opremo, ni treba izdati računa.
Če pa na sejmu rabljeno opremo prodaja davčni zavezanec (npr. smučarski klub) v svojem imenu za račun fizične osebe, pa mora izdati račun in ga davčno potrditi, če je plačan z gotovino.
Dodatno pojasnimo :
Če fizična oseba na smučarskem sejmu sama zgolj priložnostno proda rabljeno smučarsko opremo in pri tem ne gre za opravljanje dejavnosti (se ne šteje za zavezanca po ZDDV-1), fizični osebi za tako prodajo ni treba izdati računa (taka prodaja ni predmet DDV) in tudi ni zavezanka za davčno potrjevanje računov.
Če smučarski klub na smučarskem sejmu prodaja rabljeno opremo v imenu in za račun fizične osebe, ki se za prodajo rabljene smučarske opreme po DDV zakonodaji ne šteje za davčno zavezanko, tako opravljena dobava ni predmet DDV, zato izdani računi niso predmet davčnega potrjevanja.
V takem primeru mora biti iz računa razvidno, da smučarski klub prodaja rabljeno opremo v tujem imenu za tuj račun (v imenu in za račun fizične osebe).
Če smučarski klub prodaja rabljeno opremo v svojem imenu za tuj račun (npr. komisijska prodaja pri kateri komisionar - npr. smučarski klub proda blago v svojem imenu za račun komitenta- npr. fizične osebe), mora smučarski klub za tako opravljeno dobavo izdati račun in ga davčno potrditi, če je plačan z gotovino.
Smučarski klub (davčni zavezanec) mora fizični osebi za svojo storitev posredovanja pri prodaji rabljene smučarske opreme izdati račun in ga davčno potrditi, če je plačan z gotovino. V primeru prodaje rabljene opreme na smučarskem sejmu pri smučarskem klubu niso izpolnjeni pogoji po b) točki šestega odstavka 143. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (v nadaljevanju pravilnik).
Glede možnosti izjeme od obveznosti izdaje računa po a) točki šestega odstavka 143. člena pravilnika pa pojasnjujemo, da smučarskemu klubu, katerega vrednost obdavčljivih dobav v tekočem koledarskem letu ne preseže oziroma ni verjetno da bo presegla 5.000 eurov obdavčljivih dobav, za dobave končnim potrošnikom ni treba izdati računa, ob pogoju, da kumulativno izpolnjujejo pogoje:
--> a) njegov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno doseže, ga ne sme razdeliti, temveč ga mora nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;
--> b) ga upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;
--> c) zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali za dobave, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV.
Vir: FURS