Državni organi in organi občin ter druge osebe javnega prava za svoje dejavnosti, ki jih opravljajo kot organi oblasti, ne bodo potrebovali davčnih blagajn, bodo pa morali davčno potrjevati račune oziroma uporabljati davčne blagajne pri tistih dejavnosti, ki imajo ekonomsko vsebino.
Davčnemu potrjevanju računov se bodo izognila tudi društva in druge nepridobitne organizacije, če bodo od svojih članov pobirale samo članarino. Vendar pa bodo morale pri tem paziti, čemu je članarina namenjena.
Če državni organ, občina, krajevna skupnost in njihove javne ustanove pobirajo takse in prispevke ter druge dajatve v zvezi s svojimi dejavnostmi, ki jih opravljajo kot organi oblasti, ne bodo zavezanci za davčno potrjevanje računov, saj jih pri tem izvzema že Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Zakon namreč določa, katere dejavnosti v javnem interesu so oproščene plačila DDV – gre za bolnišnično oskrbo, socialno varstvene storitve, varstvo otrok, šolsko izobraževanje, idr.
Izvzete so tudi članarine v npr. knjižnicah in drugih kulturnih ustanovah, v nepridobitnih športnih organizacijah ter drugih nepridobitnih društvih. Sem sodijo tako politične, sindikalne in podobne organizacije kot gasilska društva. Članarine pa so, po Pravilniku o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti izvzete, če se štejejo za dohodek iz opravljanja nepridobitne dejavnosti in so obvezni prispevek vseh članov ter ne predstavljajo plačila za blago, storitve ali plačila za ugodnosti.
Davčne blagajne za aktivnosti z ekonomsko vsebino
Vendar pa to ne velja za dejavnosti in aktivnosti, ki imajo ekonomsko vsebino. Za vse take storitve morajo tudi vsi zgoraj našteti izdajati račune, obračunati DDV in bodo morali po Zakonu o davčnem potrjevanju računov od 2. januarja 2016 dalje take račune tudi davčno potrditi.
Pri knjižnicah je na primer članarina izvzeta iz davčnega potrjevanja, zamudnine pa ne. Ob plačilu zamudnin bodo zato morale tudi knjižnice račune potrditi na Finančni upravi RS.
Članarina (tudi v društvih) je lahko namenjena le administrativnim stroškom, stroškom korespondence, stroškom za vzgojo kadra in nakupu opreme za delovanje društva, ne more pa biti namenjena za članske ugodnosti. Tako mora biti tudi za članarino, v kateri so vključene nekatere storitve ali blago, izdan račun in obračunan DDV, v primeru gotovinskega plačila pa bo moral biti tak račun tudi davčno potrjen. Društvo ne more reči, da je v letno članarino vključena tudi celoletna vadnina – zanjo morajo izdati račun in ga bodo morali tudi davčno potrditi. Prav tako morajo, npr. izdati račune za plačilo stroškov za organizacijo izleta.
Pri kulturnih ustanovah bodo predmet davčnega potrjevanja računov tudi vstopnice.
Krajevnim skupnostim na primer ne bo potrebno davčno potrjevati računov, ki bodo izdani množično za uporabo vodovoda ali komunale, bodo pa morali uporabiti davčno blagajno, če bodo zaračunali uporabo mrliške vežice ali najemnine za grobove. Iz davčnega potrjevanja računov so namreč izvzeti računi, ki se izdajajo množično za kontinuirane dobave električne energije, plina in pare, vode, ravnanje z odplakami in odpadki ter telekomunikacijske storitve, ne pa tudi druge storitve organov, čeprav se računi morebiti izdajajo množično kot npr. za najem groba.
Vir: Data.si Manca Borko Grimšič, 23 nov 2015