na Slovensko-nemški gospodarski zbornici pogosto opažajo nezadostno poznavanje nemške zakonodaje, predvsem v točkah, kjer se ta razlikuje od slovenske zakonodaje. Računovodski servisi in davčni svetovalci se tako o pravilih in zakonodaji neredko informirajo šele po začetku poslovanja, kar v primeru obdavčljivega prometa zaradi prepoznega urejanja dokumentacije pomeni nastanek zamudnih obresti oziroma v določenih primerih tudi kazni.

V sodelovanju z nemškimi davčnimi svetovalci nudi Slovensko-nemška gospodarska zbornica podporo pri vprašanjih povezanih z registracijo za namene DDV v Nemčiji, oddajo mesečnih obračunov za DDV in izdelavo letne napovedi. Podjetjem svetujemo, da že pred pričetkom poslovanja na podlagi informacij o naravi posla preverijo, ali je podjetje zavezano k pridobitvi nemške ID številke (Umsatzsteuer-Identifikationsnummer).

Navajamo najbolj pogoste primere registracije podjetja za namene DDV v Nemčiji:

•         Konsignacijsko skladišče
Nemška davčna zakonodaja v primeru konsignacijskega skladišča zahteva registracijo dobavitelja za namene DDV. Slovensko podjetje v primeru konsignacije kupcu v skladišče dobavi blago in je lastnik dobavljenega blaga vse do odjema blaga. Kupec praviloma na koncu meseca dobavitelju poroča količino odvzetega blaga, ta pa mu nato izstavi račun z nemškim DDV.

•         Prodaja na daljavo
Slovensko podjetje v primeru prodaje izdelkov fizičnim osebam v Nemčiji preko interneta ali kataloga lahko  zaračunava slovenski DDV, a le do višine skupnega prometa 100.000€ v koledarskem letu. V trenutku, ko je ta vrednost presežena je podjetje zavezano k pridobitvi nemške ID številke in zaračunavanju nemškega DDV. Podjetje se pogosto odloči tudi za predčasno registracijo, saj lahko zaradi nižjega nemškega DDV v primerjavi s slovenskim, dosega nižjo ceno oz. višjo maržo. Prostovoljna registracija za podjetje pomeni, da mora ostati zavezano za namene DDV vsaj dve leti.

•           Uvoz iz tretje države neposredno v Nemčijo
Podjetje je zavezano k registraciji za namene DDV, če iz tretjih držav uvozi proizvod v Nemčijo (npr. preko pristanišča v Hamburgu) in ga proda dalje nemškim kupcem. Pravilo velja tudi v primeru prodaje kupcem v Švici, Sloveniji ali kateri drugi državi Evropske unije. V primeru uvoza preko Nemčije zakonodaja dopušča nekatere izjeme za primer registracije za namene DDV, ki jih je potrebno preveriti posamično.

•           Naročanje gradbenih storitev na nepremičnini
Monterska, inštalaterska in gradbena podjetja, ki na projektih v Nemčijo projektov ne izvajajo izključno s svojimi delavci, ampak vključujejo tudi podizvajalce, morajo pridobiti nemško ID številko. Nemška davčna zakonodaja namreč zahteva, da podizvajalec v okviru obrnjene davčne obveznosti slovenskemu naročniku izstavi račun na njegovo nemško ID številko.

•           Opravljanje gradbenih storitev fizičnim osebam
Storitve kot so inštalacije, obnova zgradb, zemeljska dela, arhitekturno načrtovanje, meritve itd., ki jih slovensko podjetje izvaja fizičnim osebam je potrebno obračunati skupaj z nemškim DDV. Iz tega razloga je podjetje zavezano k registraciji za namene DDV.

•           Prevoz oseb po ozemlju Nemčije
V primeru, da prevozno podjetje ali turistična agencija opravlja prevoz oseb po nemškem ozemlju, je potrebna registracija za namene DDV. To velja zgolj v primeru, ko podjetje opravlja storitev neposredno fizičnim osebam.

V primeru dodatnih vprašanj v zvezi z davčnimi vprašanji pri poslovanju v Nemčiji vam je na voljo g. Jernej Dvoršak na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
 
Vir: Slovensko-nemška gospodarska zbornica