Predlog sprememb zakona o gospodarskih družbah, ki je že v potrjevanju v parlamentu, prinaša tudi nove prepovedi in na novo opredeljuje merila za mikro, male, srednje in velike gospodarske družbe. Podjetja se bodo prej uvrstila v kategorijo srednjih, torej bo zanje tudi prej nastala zaveza revidiranja poslovanja. Mala podjetja načeloma revizij ne bodo potrebovala, čeprav so revizorji želeli drugače. Sicer pa je v predlogu zakona opredeljenih tudi več prekrškov poslovodstva in nadzornikov.

Predlog ZGD gre konec meseca v drugo obravnavo na odbor za gospodarstvo, dopolnila lahko poslanci vložijo le še do prihodnjega četrtka, 18. junija. Prenovljeni zakon naj bi začel veljati 1. januarja 2016; če bo seveda sprejet.
Predstavljamo, katere so glavne predlagane novosti.

OMEJITVE USTANAVLJANJA PODJETIJ IN S. P.
Ustanovitelj, družbenik in podjetnik po novem najbrž ne bo mogla postati oseba, ki je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo inšpektorata za delo ali finančne uprave vsaj dvakrat oglobljena v zvezi z delom na črno. Ob tem Aleksander Štefanac, predsednik zbornice računovodskih servisov, dodaja, da že zdaj velja prepoved ustanavljanja podjetij za davčne dolžnike.
Za šest mesecev se prepoveduje ustanavljanje družb tudi tistim osebam, ki so imele vsaj polovico lastništva v družbi z omejeno odgovornostjo, ki je bila iz sodnega registra izbrisana brez likvidacije. Gre torej za tiste, ki denimo niso oddajali obračunov, poročil..., razlaga Štefanac.
Omejevalo se bo veriženje družb oziroma bo lahko posameznik v treh mesecih ustanovil le eno družbo (nekaj bo izjem, ukrep denimo ne bo veljal za srednje in velike družbe, pa v primerih, ko vse družbe poslujejo); ta predlog je v zakon umeščen predvsem zaradi neplačevanja prispevkov, v praksi se je namreč dogajalo, da je družba istega lastnika (ali povezanih) izplačala neto plače, ko bi morala še prispevke, pa so družbo likvidirali in prenesli delavce na drugo podjetje.
Ali vse to spet pomeni preveliko regulacijo, ki bo omejevala podjetništvo? Štefanac o tem ne želi konkretno soditi, pravi pa, da je pri nas kar v navadi, da če zakona ne znamo dobro izvajati, ne poskrbimo za ukrepe pri izvajanju, temveč raje uveljavimo kar neko novo splošno pravilo oziroma zakonsko določbo.

OMEJITEV DVIGOVANJA SREDSTEV IZ D. O. O.
Predlog ZGD predvideva tudi omejevanje dvigovanja sredstev iz družb z omejeno odgovornostjo. Ustanovitelju oziroma družbeniku se bo prepovedalo, da ob ustanovitvi s posojilno pogodbo poseže v sredstva družbe, ki so namenjena njenemu poslovanju. Namen predloga je, da se zadrži vsaj minimalen kapital (to je 7.500 evrov), tudi za zaščito upnikov. Na trgu se sicer lahko dobi kar nekaj družb z omejeno odgovornostjo za nekaj sto evrov. Sistem je tak: oseba ustanovi d. o. o., vplača 7.500 evrov in takoj s posojilno pogodbo denar vzame iz družbe. D. o. o. ima terjatev do družbenika (ustanovitelja), ta pa d. o. o. proda za nekaj sto evrov. Kupec d. o. o. se hkrati zaveže, da prevzame dolg ustanovitelja do kupljene družbe (7.500 evrov). Torej, družba ima terjatev do svojega novega lastnika, ob stečaju pa bi bilo na mizi tudi vprašanje izterjave teh 7.500 evrov od tega novega lastnika.

NOVA MERILA ZA RAZVRŠČANJE DRUŽB IN REVIZIJE
Na novo bodo opredeljena merila za razvrščanje družb; znižuje se prag za mikro in male družbe ter zvišuje tisti za srednje družbe. Poenostavljeno to pomeni, da boste hitreje sodili v razred srednjih družb (in ne boste več mogli biti mala družba, za katero veljajo enostavnejša pravila in manj obveznosti glede poročanja in revizij). Kakšna so nova merila, vidite v tabeli.
Ob tem naj spomnimo, da so revizorji, ko je predlog še obravnavala vlada, želeli uvesti poenostavljene revizije tudi za male družbe, kar bi spet povečalo zbirokratiziranost in zvišalo stroške (menda najmanj okoli 200 evrov). Eden od avstrijskih svetovalcev se je takrat tem predlogom čudil in komentiral: »Kaj je revizorjem v Sloveniji zmanjkalo dobrih in večjih podjetij, pa želijo dodaten posel?« Več o tem lahko preberete na spletu (www.finance.si/8814248).
Dodajmo, da bodo nekatera mala podjetja najbrž vseeno potrebovala revizijo; denimo tista, ki merijo opredmetena osnovna sredstva po revalorizirani vrednosti ali vrednotijo finančne instrumente, za katere cena ni objavljena na delujočem trgu, ter naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti.

KAZNI
Na novo se uvaja tudi razpon kazni za prekrške družbe; kazni so odvisne od velikosti podjetja (gre za prekrške pri obveščanju, vodenju poslovnih knjig, uporabi dobička...).
Poleg tega se določajo še nekateri novi prekrški za poslovodstvo in nadzornike družb. Kazni znašajo od tisoč do pet tisoč evrov za prekrške, kot so opravljanje pridobitne dejavnosti člana uprave brez dovoljenja nadzornikov ali pa nepredlaganje nadzornika sodišču, če je nadzorni svet nesklepčen, pa recimo, če nadzorni svet ni sklican tolikokrat, kolikokrat določa statut...
Sprememb je še kar nekaj – tako tudi pri obveščanju delničarjev, saj denimo informacijski potrebi delničarja, ki glasuje o soglasju k podjetniški pogodbi, ni zadoščeno, če besedilo pogodbe dobi šele na skupščini.

Aleksander Štefanac, zbornica računovodskih servisov:
Pri nas je kar v navadi, da če zakona ne znamo izvajati dobro, ne poskrbimo za ukrepe pri izvajanju, temveč raje sprejmemo novo zakonsko določbo.

Tanja Smrekar, 11.6.2015, Finance.si