Švica bo leta 2018 državam EU, torej tudi naši finančni upravi, samodejno pošiljala podatke o finančnih računih rezidentov. Torej, razkrila bo, kdo je imetnik računa, pa tudi, kaj se na računu dogaja.
EU in Švica sta ta zgodovinski sporazum o davčni preglednosti za samodejno izmenjavo informacij o finančnih računih podpisali minulo sredo, 27. maja. Sporazum torej pomeni konec bančne tajnosti za davčne rezidente EU in bo načeloma preprečeval izogibanje davkom zaradi prikrivanja neprijavljenih prihodkov in premoženja na švicarskih računih (tako bančnih kot denimo trgovalnih, razlaga davčni poznavalec, ki ne želi biti imenovan).
Kaj pomeni sporazum
Na podlagi omenjenega sporazuma naj bi Švica tako kot druge države podpisnice sporazuma samodejno izmenjevala podatke o finančnih računih, to je podatke o njihovih imetnikih, stanju na teh računih in določenih dohodkih oziroma iztržkih iz finančnega premoženja.
Leta 2018 podobno čaka tudi Avstrijo. Od takrat bodo morale njihove finančne institucije davčnim organom drugih držav sporočati podatke o računih njihovih rezidentov. Ob tem dodajmo: če ste slovenski rezident, morate vse dohodke iz tujine prijaviti v Sloveniji in davke oziroma razliko med že plačanimi davki v državi izvora in pri nas poravnati v slovenski proračun.
Zdaj lahko dobi finančna uprava (Furs) podatke iz omenjenih držav le na podlagi posebej utemeljenih zaprosil, potem ko je davkarija doma naredila vse za pridobitev podatkov. Načeloma to pomeni tudi utemeljen sum goljufije, že uvedene policijske preiskave...
Kaj bo Furs lažje preverjal
Od leta 2018 bo tako Furs ob razkritju imetnikov računov hitreje videl, kolikšno premoženje (domnevno skrito) ima davčni rezident Slovenije, ki bi načeloma moral vse dohodke, tudi obresti, kapitalske dobičke, najemnine, dosežene v tujini, dividende in podobno, prijaviti doma. Ob tem pa velja pri nas precej stroga zakonodaja, in sicer 70-odstotna obdavčitev vsega, kar neka oseba ni prijavila. Poenostavljeno: če imate jahto za pet milijonov evrov in vam Fursu za deset let nazaj ne bo uspelo pojasniti, od kod vam denar za to, bo premoženje obdavčeno s 70 odstotki.
Odkrivanje te tajnosti je sicer pomembno tudi zaradi drugih morebitnih kaznivih dejanj, denimo za odkrivanje nezakonito pridobljenega premoženja.
Odkrivajo se tudi druge oaze
Seveda pa ob tem tudi velja, da kdor utajuje, goljufa, v Švici ne bo kar čakal na to, da bodo njegovi podatki odkriti. Ob tem dodajmo, da bodo skrivalnice, vsaj v kolikor toliko bančno zanesljivih državah, ki so sicer hkrati davčne oaze, po novem težje.
Evropska komisija se o podobnih sporazumih pogaja še z Andoro, Liechtensteinom, Monakom in San Marinom.
Precej se dogaja tudi na ravni OECD. Skrivalnice bodo sicer (še) težje od leta 2017. Lani jeseni je namreč 52 držav podpisalo sporazum, na podlagi katerega se zavezujejo, da si bodo samodejno izmenjevale informacije o finančnih računih tujcev.
Sicer pa je še nekaj davčnih oaz, ki niso podpisnice sporazuma, denimo Nizozemski Antili, Bocvana, Gana, Gvatemala, Jordanija, Libanon, Labuan, Liberija, Madeira, Oman, Filipini, otoka Sark in Alderney.
Kaj ugotavlja davkarija
Vojno utajevalcem je napovedala tudi slovenska finančna uprava. Za zdaj na leto ugotovi za nekaj milijonov neplačanih davkov, a do podatkov ponavadi ne pride kar po avtomatizmu. Odvisno od ureditev posameznih držav. Pravijo, da se nepravilnosti pri pravnih osebah nanašajo tudi na obračunavanje davčnega odtegljaja od davka od dohodkov pravnih oseb, pa na navidezne posle, neupravičeno uveljavljanje vstopnega DDV, izplačila nagrad in bonitete fizičnim osebam brez obračunanih dajatev...
Pri fizičnih osebah so ugotovili neskladja med prijavljenimi dohodki in prilivi na račun, kot so večkratni zneski neobdavčenih izplačil (z navedbo vračila posojil, povračila materialnih stroškov in potnih stroškov) na račun fizičnih oseb od družb, katerih družbeniki so, pa tudi neprijavljene dividende. V lanskih 142 pregledih so ugotovili za 2,4 milijona evrov neplačanih davkov, v predlanskih 168 pregledih je bilo ugotovljenih osem domnevnih utaj za 12,3 milijona evrov.
Statistika Slovencev v Švici
Po podatkih na dan 9. februarja 2015 imajo fizične osebe v Švici odprtih 414 transakcijskih računov, pravne pa 184 transakcijskih računov, sporočajo s Fursa. Zavezanci za davek so dolžni prijavljati račune, odprte v tujini, in obdavčljive dohodke.
Med EU in Švicarsko konfederacijo je sicer že zdaj sklenjen sporazum o ukrepih o obdavčitvi dohodkov od prihrankov v obliki plačil obresti. Švica od dohodkov od prihrankov v obliki plačil obresti fizičnih oseb pobira davčni odtegljaj na viru in 75 odstotkov prihodkov od pobranega davčnega odtegljaja nakaže državi rezidentstva upravičenega lastnika – v primeru slovenskih rezidentov Republiki Sloveniji. Znesek prihodkov od tako pobranega davčnega odtegljaja, ki ga je Švica nakazala Republiki Sloveniji v letu 2014, obsega 437.452,56 evra.
www.Finance.si, Tanja Smrekar, 1.6.2015