Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa globe od 750 do 2000 evrov za delodajalce (pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike oziroma posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost), ki kršijo pravice delavcev.

Manjše delodajalce lahko doleti globa od 200 do 1000 evrov, delodajalci posamezniki pa lahko dobijo kazen od 100 do 800 evrov. Prav tako so kazni od 100 do 800 evrov predpisane za odgovorne osebe delodajalca pravne osebe ter odgovorne osebe v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

Delodajalec mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust.

Regres mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače in v razmerju v kakršnem je delavec upravičen do letnega dopusta.

Delodajalci morajo regres izplačati do 1. julija, v primeru likvidnostnih težav to izplačilo prestavijo.

Kdo je upravičen do regresa?

Pravico do izplačila regresa imajo delavci, ki imajo pravico do dopusta. Delodajalec mora delavcu odmeriti število dni dopusta za vsako leto posebej in to najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu, ter ga o tem obvestiti.

Kdaj je delavec upravičen do celotnega regresa?

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.

Do regresa je upravičen v enakem deležu, kot je upravičen do dopusta, do dopusta pa je upravičen v enakem deležu, kot je v tem koledarskem letu zaposelen.

Tako ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen.

Bodisi celo leto pri enem delodajalcu, bodisi brez prekinitve pri več delodajalcih. Če je zaposlen pri večih delodajalcih, se breme dopusta in regresa sorazmerno z trajanjem zaposlitve porazdeli med vse delodajalce.

Tako je delavec upravičen do 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve v tekočem koledarskem letu.

Če je tako delavec denimo v letu 2015 pri podjetju zaposelen 3 mesece in 6 dni, mu pripada 3/12 (oz. 1/4) regresa.

Če delavcu pogodba o zaposlitvi preneha med koledarskim letom in je pred tem že prejel celotni regres za to koledarsko leto, je dolžan preveč izplačan regres vrniti.

Delodajalec lahko preveč izplačan regres tudi poračuna denimo pri izplačilu zadnje plače, vendar pa za to potrebuje pisno soglasje delavca.

Če delavec med koledarskim letom sklenili pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače. Prav tako se med oba delodajalca sorazmerno porazdeli izplačilo regresa.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Razen v primerih, ki jih določa 67. člen ZDR-1.

Koliko znaša minimalni regres?

Minimalni regres v zasebnem sektorju, je višina minimalne plače v tekočem letu. V 2014 to znaša 790,73 EUR (bruto). Morebitna kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, lahko določa tudi višji minimalni regres.

V javnem sektorju Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 (ZUPPJS15) za leto 2015 predpisuje višino regresa, glede na plačilni razred:

– do vključno 15. plačnega razreda, regres v znesku 692,00 EUR,

– od 16. do vključno 30. plačnega razreda, regres v znesku 484,40 EUR,

– od 31. do vključno 40. plačnega razreda, regres v znesku 346,00 EUR,

– od 41. do vključno 50. plačnega razreda, regres v znesku 100,00 EUR,

- od 51. plačilnega razreda naprej, regres ne pripada.

Regres za letni dopust se javnim uslužbencem in funkcionarjem izplača pri plači za mesec maj 2015.

Plačni razred za določitev višine regresa javnim uslužbencem oziroma funkcionarjem iz tega člena je plačni razred, v katerega je uvrščen javni uslužbenec oziroma funkcionar na zadnji dan v mesecu pred mesecem izplačila regresa. Če javni uslužbenec oziroma funkcionar na ta dan še ni pridobil pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega je uvrščen, je plačni razred za določitev višine regresa plačni razred, v skladu s katerim je javni uslužbenec oziroma funkcionar prejel plačo za mesec pred mesecem izplačila regresa.

Do kdaj mora delodajalec izplačati regres?

Delodajalec mora regres izplačati najkasneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu.

Kdaj lahko delodajalec regres izplača kasneje?

Če se delodajalec znajde v resnih likvidnostnih težavah in tako določa kolektivna pogodba, ki velja za njegovo dejavnost, lahko izplača regres tudi po 1. juliju a najkasneje do 1. novembra.

Kaj delavec lahko stori, če delodajalec ne izplača regresa pravočasno?

Kot omenjeno lahko delodajalec, če se je znašel v resnih likvidnostnih težavah, regres izplača tudi po 1. juliju, vendar pa ga mora izplačati najkasneje do 1. novembra.

Če se delavec in delodajalec ne moreta dogovoriti, lahko delavec za izplačilo regresa toži delodajalca pred delovnim sodiščem. Tožbo lahko delavec vloži sam, izdela pa jo lahko tudi s pomočjo e-obrazca: Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust .

Če delodajalec tudi po sodbi sodišča ne izplača regresa, lahko delavec poda predlog za izvršbo oz. sodno izterjavo.

Če ima delavec plačilno listo, kjer je prikazan in obračunan regres, ki ni bil izplačan, lahko vloži neposredno izvršbo na podlagi verodostojne listine, brez tožbe na delovnem sodišču.

Postopek izvršbe je v tem primeru isti kot denimo pri izvršbi zaradi neplačanega računa. Kako vložite takšno izvršbo, lahko preberete v članku: Kako izterjati neplačan račun (preko izvršbe na podlagi verodostojne listine)?

Kdaj pravica do izplačila regresa zastara?

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je potrebno v primeru neizplačila regresa, tožbo vložiti v roku 5 let.

Viri:

Anja Grahek, DATA.si

Informiran.si