Račune za dobave na dom bomo morali kupci hraniti do konca garancijskega roka ... ali pa bomo plačali kazen! Priporočamo v branje članek Tanje Smrekar na to temo!
Da, upravičeno bi lahko sumili, da si izmišljujem, ko pišem, da boste po novem - za zdaj še predlogu - zakonu o davčnem potrjevanju računov, morali hraniti nekatere račune, vse dokler ne poteče garancija za storitev ali blago, ki ga boste kupili. A žal si ne.
Citiram 17. člen predloga zakona:
"Z globo od 40 do 400 eurov se kaznuje za prekršek kupec blaga oziroma prejemnik storitve, če ne prevzame in zadrži računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora oziroma do poteka garancijske dobe oziroma ga na zahtevo ne predloži pooblaščeni osebi (drugi in tretji odstavek 12. člena)."
Ob tem poudarimo: do konca garancijskega roka naj bi morali hraniti račune le v primeru dobave blaga oziroma izvajanja storitve v prostorih kupca oziroma prejemnika. Če denimo pralni stroj kupite v trgovini, hranite račun do izstopa iz prostora. Tak je predlog.
Finančni minister mora sicer še podrobneje določiti obveznosti kupca.
Hramba računa do poteka garancijske dobe sicer sprva ni bila mišljena. Notri so jo "porinili" na včerajšnjem koalicijskem usklajevanju. Kdo je tak "nadpapež", nam žal še ni uspelo izvedeti. Naj pa dodamo, da v prvem predlogu zakona kaznovanja kupcev niso omenjali. Zaradi česar je bila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, naj citiramo, "zelo nesrečna". Zdaj najbrž ni več.
Sicer pa na finančnem ministrstvu še ne odgovarjajo konkretno na vprašanje, ali me po tem zakonu torej lahko kaznujejo, če kupim pralni stroj s triletno garancijo in ne hranim računa. Razlagajo pa: "To je bilo mišljeno predvsem za zaključna dela v gradbeništvu na domu (če ti denimo nekdo pride popravljat kopalnico in podobno). To je določba, ki je prišla v zakon na zahtevo poslanskih skupin koalicije. Dejstvo je, da imamo zelo strogo določbo o tem, da moram vzeti in imeti račun pri sebi, če blago/storitev kupim v trgovini ali gostinskem lokalu ali v kakšnem drugem poslovnem prostoru izvajalca storitve (denimo pri frizerju). Drugače je pri dobavah, ki se opravijo v prostorih kupca. Če gre za poslovni prostor, so možnosti tržnih ali finančnih inšpektorjev za nadzor precejšnje; če pa gre za zasebni prostor (stanovanje, hiša), inšpektor vstopa v prostor nima. Prav je, da se vzpostavijo enaka pravila za kupce, ki jim je storitev opravljena ali blago dobavljeno v prostorih prodajalca, in za tiste, ki to dobijo doma. To je namen določbe."
No, pri hranjenju računa za pralni stroj (če mi ga dostavijo na dom, če ga kupim v trgovini, mi računa najbrž ne bo treba hraniti do konca garancije) pa seveda drži tudi pomislek, ki sem ga bila deležna od enega od sogovornikov: "Račun za pralni stroj pa moraš itak hraniti, če želiš uveljavljat garancijo - ali se ti še nikoli ni nič pokvarilo?" Da, res je - garancijo, ali za gradnjo kopalnice ali za pralni stroj lahko uveljavljaš le z računom. In če ga nimaš, tudi garancija ne velja. In, da, priznam in sprejmem takšno "kazen" za svojo furjavost. Ne bom pač mogla uveljavljati garancije. Vendar pa - da bom še dodatno plačala globo, ker ne bom arhiv za državo za namene njenega kaznovanja davčnih utajevalcev? Pardon, ampak to se mi zdi noro. Pa naj gre za hrambo računov od kopalničarjev ali pa od trgovcev s pralnimi stroji. Ni važno!
Sicer pa gre predvsem za načela. V praksi bodo inšpektorji omenjeno težko pregledovali. Denimo, inšpektor k vam domov ne more priti gledat, ali vam mojster popravlja kopalnico. Da je delal pri vas, mora biti nekje zapisano. In šele takrat lahko od vas zahteva račun. Če ga bo sploh lahko.
Poleg tega - kako bo inšpektor vedel, da ste prav vi naročili pleskanje sobe, denimo, če boste to kupili nekomu za darilo? Mojstra boste denimo plačali v gotovini, obdarovancu na čigar naslovu je mojster opravljal storitev, pa računa ne boste želeli dati. Bodo inšpektorji vsakega zasliševali naenkrat v posebnih sobah, kot najhujše kriminalce, in preverjali in primerjali njihove izjave? Skratka - gre za neko aparatčikovsko, neživljenjsko določilo, ki se ga (hvala bogu) najbrž niti ne bo dalo v večini primerov izvajati.
Da ne bo pomote. Vsekakor je treba zajeziti sivo ekonomijo in takšne in drugačne "mojstre na črno" kaznovati. Vendar naj to počnejo inšpektorji, policisti ali kajvemkdo. Skratka, naj to počnejo uradne osebe. In naj bodo kaznovani utajevalci davkov. Ne pa jaz, če vržem račun stran. Nihče me ne plačuje zato, da za državo hranim račune in opravljam njen posel oziroma posel inšpektorja. In mi zato tega tudi ni treba početi. In vse drugo je - vsaj po moje - groba prisila.
Na ministrstvo smo še vprašali, v katerih državah imajo takšne določbe. Odgovora še nimamo. So nam pa iz Avstrije sporočili, da tam računa ni treba hraniti.
Tanja Smrekar 07.05.2015 Finance.si