Elektronsko poslovanje je najhitreje rastoči maloprodajni trg v Evropi. Po ocenah vrednost trgovanja prek spleta v EU znaša okrog 260 milijard evrov na letni ravni. Ko govorimo o Hrvaški, indeks digitalnega gospodarstva in družbe (Digital Economy and Society Index - DESI), ki določa stopnjo digitalizacije držav članic in je bil objavljen februarja, je razkril  nekaj zelo zanimivih dejstev. Po tem indeksu se Slovenija uvršča na 19., Hrvaška pa 24. mesto med 28 članicami unije.

Po eni strani pod povprečjem, po drugi nad njim
Po oceni Vedrana Kružića, namestnika ministra za gospodarstvo, je Hrvaška po tem indeksu sodeč v nekaterih pogledih daleč pod evropskim povprečjem. Po drugi strani pa je v nekaterih kategorijah, zlasti ko gre za podjetnike, nad povprečjem. "Zanimivo je namreč dejstvo, da 25 odstotkov Hrvatov, zlasti malih in srednje velikih podjetij (MSP), trguje prek spleta, imajo lastno spletno trgovino in na tem področju zasedajo tretje mesto na svetu, a to je skoraj 10 odstotkov več kot njihovi konkurenti v EU," je dejal Kružić.
Enako velja za Slovenijo. Imamo visoko stopnjo kvalificiranega prebivalstva. Celo 56 odstotkov Slovencev ima namreč osnovno digitalno znanje, 1,9 odstotka Slovencev, starih od 20 do 29 let, pa ima diplomo s področja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike.

Za več trgovanja prek spleta
Zelo spodbuden je podatek, da ima 72 odstotkov hrvaških podjetij spletno stran, MSP na Hrvaškem s spletnim poslovanjem ustvarijo 11 odstotkov prihodka. "Področje, na katerem smo še daleč pod evropskim povprečjem, pa sta dostopnost širokopasovnega interneta in zlasti njegova cena. Nismo dobri niti pri uporabi spleta. Pomembno je poudariti tudi, da ima - za razliko od Slovenije - le 40 odstotkov prebivalcev spretnosti, ki so potrebne za aktivno udeležbo v digitalnem gospodarstvu, ki nas postavi na 26. mesto v Evropi, kar je bistveno pod evropskim povprečjem. Približno 40 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva nakupuje prek spleta, kar je prav tako pod evropskim povprečjem," je dejal Kružić. "Naš cilj je povečati število hrvaških podjetij, ki trgujejo prek spleta, za pet odstotkov do konca leta 2015," je poudaril.
Najpogostejši razlogi, zakaj ljudje ne kupujejo prek spleta, so po mnenju Kružića strah in nezaupanje v takšne nakupe in stare nakupovalne navade. "In to želimo spremeniti. Želimo namreč, v sodelovanju s spletnimi trgovci, uvesti oznako zaupanja za tiste, ki na ustrezen način zagotovijo varnost transakcij. Tako želimo ozaveščati in spodbujati ljudi, da kupujejo prek spleta," je pojasnil Kružić.
Slovenija pa se najslabše uvršča na področju povezljivosti: fiksne širokopasovne povezave so na voljo samo 89 odstotkom gospodinjstev.

Kanal za pozicioniranje na trgu
''Hrvaška se tako v turističnem smislu kot tudi trgovskem uveljavlja kot mlada destinacija skoraj na vseh ravneh globalnega tržišča. Internet je izvrsten kanal za pozicioniranje Hrvaške, pa tudi za pozicioniranje gospodarstvenikov ter njihove boljše poslovne rezultate,'' je povedala Sanela Vrkljan, direktorica Sektorja za trgovino na hrvaški gospodarski zbornici.
Marija Kulaš, vodja sektorja za trgovino in trg na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo, je poudarila, da prodaja na daljavo, ki po odredbah Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih ter Zakonu o trgovini  predstavlja posebno obliko trgovine zunaj trgovine, v katero spadajo kataloška in TV prodaja ter tista na pošti in spletu. Novosti pravilnika predpisujejo, da morajo trgovske družbe za spletno prodajo obvezno registrirati dejavnosti z nazivom storitve informacijske družbe. To je pomembno za začetek spletne tržne dejavnosti. Te obveznosti so oproščeni nosilci ali člani družinskih kmetijskih gospodarstev. To je en način ukinjanja administracijskih ovir," je poudarila Kulaševa.

Najbolje prodajana so …
Po besedah Janje Božič Marolt, direktorice Mediane, se je število spletni kupci v Sloveniji skokovito povečalo na 22 odstotkov, kar je v primerjavi z letom prej kar 30-odstotna rast.
"Največ prek spleta nakupujejo oblačila in obutev, vstopnice za različne dogodke, počitnice in letalske vozovnice ter računalniško opremo in električne naprave, česar se poslužuje že več kot desetina prebivalstva. Le dober odstotek jih za zdaj prek spleta kupuje živila. Rast beležijo tudi zavarovanja, ki dosegajo dobrih 2,5 odstotka," pojasnjuje Božič Maroltova.
"Razlogov za povečan delež populacije spletnih kupcev je več," pravi direktorica Mediane in dodaja, da "je še vedno v minimalni rasti uporaba spleta na splošno. Običajno je  vsaj tam, kjer je rast, spletni nakup praviloma enostavno opravilo".

Prek spleta do blagovnih znamk, ki jih doma ni
V primerih spletnih nakupov oblačil in obutve je iz naslonjača mogoč dostop do svetovnega trga blagovnih znamk, tudi tistih, ki v Sloveniji na prodajnih policah sploh niso na voljo.
"Predvsem med mlajšimi, v  generaciji Y, jih prek spleta tretjina nakupuje prek računalnika, že sedem odstotkov pa za spletne nakupe uporablja mobilne naprave, medtem ko jih med t. i. baby boomerji mobilne spletne nakupe opravlja le odstotek," sklene Božič Maroltova.

Skrbi in slabe izkušnje
Po besedah Marijane Plovanić, direktorice hrvaške agencije Hendal, po njihovih raziskavah o spletnih navadah kupcev iz leta 2014 nekaj več kot 60 odstotkov hrvaških državljanov uporablja splet, le trideset odstotkov anketirancev pa je prek spleta tudi nakupovalo.
Najpogostejši razlogi za neuporabo tovrstnega načina nakupovanja sta nezaupanje in skrb potrošnikov zaradi varovanja njihovih finančnih transakcij. Po drugi strani pa je prednost nakupovanja iz naslonjača to, da si kupci lahko v miru ogledajo in se odločijo o nakupu nekega izdelka ali storitve. ''Velik del anketirancev pravi, da je nakup prek spleta cenejši od klasičnega,'' je poudarila ter dodala, da se na ta način najbolje prodajajo tehnika, oblačila, obutev, knjige, kozmetika, oprema za šport in za otroke. ''Med spletnimi stranmi dominira ebay, velik del anketirancev omenja tudi njuškalo, ki pa ni stran za spletno prodajo, temveč oglasnik,'' pravi.
Za slabe izkušnje pri spletni prodaji so anketiranci Hendlove raziskave navedli napačno dostavo ter da naročeni izdelek ni ustrezal tistemu, kar so videli na fotografiji, objavljeni v spletni trgovini.

Vir: Privredni vjesnik, Hrvaška, Finance, Slovenija - 19.03.2015