Z razkrivanjem osebnih podatkov v poslovnem registru spet kaznujemo podjetnike.
Konec julija začnejo veljati nekatere določbe prenovljenega zakona o poslovnem registru. Glavna novost je vzpostavitev iskanja in vpogleda v podatke poslovnega registra tudi po posameznikih.

Kaj to pomeni? Da bo lahko na internetu vsakdo poiskal, v kateri družbi je posameznik direktor, ustanovitelj, lastnik, prokurist, nadzornik in podobno. Poznati bo moral le kombinacijo imena in priimka ter katerkoli podatek od teh: EMŠO, davčno številko ali naslov prebivališča.

Medtem ko EMŠO in davčna številka večine prebivalcev nista javno objavljena podatka, pa je do podatka o stalnem prebivališču zelo preprosto priti. Navsezadnje si lahko pomagamo s telefonskim imenikom. So pa podatki o stalnem prebivališču že zdaj na AJPES. Kako bomo torej iskali? Zdaj lahko najdemo lastnika družbe tako, da v AJPES poiščemo družbo in njene zastopnike. Zraven je podatek o stalnem prebivališču. Po juliju bomo torej brez težav lahko našli, v katerih družbah se ta oseba še pojavlja kot zastopnik, lastnik ali nadzornik.

Varovanje pred neplačniki ali potešitev radovednosti?

V državnem zboru se je večina poslancev strinjala, da je za preprečitev zlorab v pravnem prometu treba te podatke odpreti javnosti. A informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je že ob razpravi opozorila: »Vsi, ki hočejo poslovati v pravnem prometu, se morajo organizirati v neko statusno obliko; zdaj jih kaznujemo s tem, da jih razkrivamo.« Meni, da v predlagani ureditvi ne gre za javni interes, ampak za tešitev radovednosti. Prelesnikova ne ve, kako bi javnost osebnih podatkov, kot so ime, priimek, EMŠO in davčna številka ter naslov prebivališča pripomogli k varnosti pravnega prometa. Takšne ureditve po njenih besedah tudi v drugih državah ne poznajo, je poročal STA.

Namesto pravosodja vam bo sodil sosed

Na Financah se s stališčem informacijske pooblaščenke strinjamo. Menimo, da morajo zlorabe preprečiti slovenski pravosodni organi, ki dostop do teh podatkov že imajo oziroma podatke lahko dobijo tudi iz komercialnih baz, kot je denimo GVIN, ki ga upravlja podjetje Bisnode. Razkritje osebnih podatkov oziroma pomoč pri iskanju podjetij, v katerih delujejo posamezniki, ne bo pripomogla k temu, da bi bili upniki denimo bolj varni pred neplačniki. Tudi podjetja uporabljajo komercialne baze, v katerih lahko preverijo boniteto poslovnega partnerja. Posledica prenovljenega zakona bo torej le ta, da bodo informacije o vaših podjetjih iskali »firbci«. Namesto pravosodja vam bo sodil sosed.

Nezdrava radovednost

»V Sloveniji transparentnost nemalokrat narobe razumemo, še posebno radi jo zamenjujemo s tako imenovano nezdravo radovednostjo,« je komentiral Yuri Sidorovich, predsednik uprave Deloitta v Sloveniji. »To je pogosto očitno razvidno iz predpisov, vezanih na dostop do informacij javnega značaja, na primer o razkrivanju plač uprav v zasebnih podjetjih in podobno.« Dodaja, da Slovenija zaradi uvedbe tega zakona ne bo nič bolj privlačna za tuje vlagatelje. »Tako in tako smo že znani po tem, da smo ena najbolj neprivlačnih in negostoljubnih držav za kapital, bodisi tuji bodisi domači,« pravi predsednik uprave Deloitta.

Vrača se »tiha« družba

Medtem ko na eni strani vsakemu omogočamo, da išče posameznike po poslovnem registru, pa predlog zakona o gospodarskih družbah ZGD-1I spet uvaja tiho družbo, a le pod drugačnim imenom, partnerska družba. Ta bo nastala s pogodbo, na podlagi katere partner s premoženjskim vložkom v podjetje nosilca partnerske družbe pridobi pravico pri njenem dobičku. Imena in priimka partnerja pa v podjetju nosilca partnerske družbe ne sme biti. Po ugotovitvah gospodarske zbornice je edina razlika s prejšnjo ureditvijo, ko smo imeli tihe družbe, člen, po katerem bi se morali zunanji vlagatelji predhodno registrirati.