1. DOHODNINA
DODATNA OLAJŠAVA ZA REZIDENTE, ZAPOSLENE PRI TUJEM DELODAJALCU V TUJINI: Ta je odpravljena. Sprememba velja že od 1. januarja 2014, a se bo najbolj pokazala pri odmeri dohodnine za leto 2014 (torej v letu 2015), pravijo na finančni upravi. Največ takšnih migrantov je zaposlenih v Avstriji. Spomnimo: ustavno sodišče je odločilo, da je posebna, dodatna olajšava za čezmejne delovne migrante v vrednosti 7.577 evrov protiustavna. Namreč slovenski rezidenti, ki delajo doma, te olajšave nimajo. Da bi se pri odmeri za leto 2015 (torej v letu 2016) ti rezidenti izognili večjim doplačilom zaradi razlike med davki v tujini in doma, so jih davkarji pozvali k oddaji medletne napovedi in plačevanju akontacije.
OHRANITEV 4. DOHODNINSKEGA RAZREDA: Še letos bo ohranjena lestvica za dohodnino s štirimi razredi, torej tudi 50-odstotni razred, kar naj bi v proračun dodatno prineslo 16 milijonov evrov. V 50-odstotni dohodninski razred pridete tisti, ki imate mesečno neto davčno osnovo (bruto plača minus prispevki) dobrih 5.900 evrov.
2. VEČ AVTOMATIČNE IZMENJAVE O ZASLUŽKIH V TUJINI
Zaradi novih pravnih podlag za samodejno izmenjavo informacij s področja obdavčevanja bo imela Finančna uprava (Furs) že v letu 2015 precej več podatkov o dohodkih v tujini, tako iz držav članic EU in ZDA kot 52 držav podpisnic večstranskega sporazuma o standardu za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih v davčnih zadevah (ta se sicer v celoti uvaja po letu 2017). Furs pričakuje letos povečanje obsega informacij zaradi avtomatične izmenjave informacij, kar naj bi vodilo tudi v povečanje davčnih učinkov na področju nadzora davčnih obračunov zavezancev za davek. V letu 2015 se bo začela samodejna izmenjava informacij na podlagi Direktive Sveta 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, ki uvaja obvezno avtomatično izmenjavo informacij za nekatere kategorije dohodka in kapitala, in sicer o:
- dohodkih iz zaposlitve,
- produktih življenjskih zavarovanj, ki niso zajeti v drugih pravnih instrumentih EU o izmenjavi podatkov ali v drugih podobnih ukrepih,
- lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočem dohodku.
V prihodnjih letih se bo avtomatična izmenjava podatkov širila. Kako si bodo države sporočale te podatke, še ni natančno določeno. Slovenija bo začela prvo izmenjavo informacij o finančnih računih leta 2017, tako kot številne druge članice EU.
3. DAVČNE BLAGAJNE IN PARAGONSKI BLOKI
a) DAVČNE BLAGAJNE: Vlada se je minuli mesec kljub nekaterim opozorilom, da davčne blagajne po hrvaškem vzoru (torej neposredno povezane z davkarijo) niso smiselne, saj že imamo tako imenovane virtualne (računalniške) davčne blagajne (te ne smejo omogočati spreminjanja računov brez sledi), ter da bodo podjetjem in podjetnikom prinesle le nove stroške, odločila: davčne blagajne, ki bodo neposredno povezane z davkarijo, bodo. Predvidoma do 1. septembra 2015 oziroma najpozneje do 1. januarja 2016. Vlada naj bi predlog (sprememb) zakona pripravila do sredine januarja oziroma najpozneje ob začetku drugega četrtletja letos, ko bo poslan parlamentu v potrditev. Torej zdaj še ni jasno, kdo vse bo potreboval davčne blagajne - ali le tisti, ki poslujejo z gotovino, ali vsi, ali bodo določene izjeme (denimo ali blagajn ne bodo potrebovali tisti, ki izdajo le nekaj na roko napisanih računov na leto). Sicer pa bo približen strošek nakupa računalniške opreme, tiskalnika in programa, če še nimate novejše blagajne, predvidoma 500 evrov; 10 evrov na mesec bo najverjetneje strošek najema potrebne programske opreme za davčno blagajno, če že imate novejšo blagajno.
b) PARAGONSKI BLOKI: Se pa že 31. januarja začnejo uporabljati nove določbe iz zakona o davčnem postopku glede obveznosti izdaje računov iz vezane knjige računov oziroma če nimate blagajne in izdajate račune »na roko«. Paragonske bloke za zdaj (!) načeloma lahko uporabljate vsi, a se z 31. januarjem 2015 poostruje nadzor. Namreč zavezanci, ki se odločijo za izdajo ročno izpisanih računov brez uporabe elektronske naprave, bodo morali izdati račun z uporabo vezane knjige računov. To bodo kupili v prosti prodaji, pred prvo uporabo pa jo bodo potrdili pri Fursu.
4. PAVŠAL
S 1. januarjem 2015 se spremembe uvajajo tudi pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb na področju posebne ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (tako imenovani pavšalisti). Zavezancem, ki so priglasili takšen način ugotavljanja davčne osnove, bodo v obračunu davka, ki ga bodo predložili za koledarsko leto 2015, priznani odhodki v vrednosti 80 odstotkov davčno priznanih prihodkov (do te spremembe so priznani odhodki v višini 70 odstotkov). Hkrati bo vstop v sistem normirancev v letu 2015 omogočen večjemu številu zavezancev, saj se prag za vstop z zdajšnjih 50 tisoč evrov prihodkov v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero zavezanec priglaša ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, zvišuje na 100 tisoč evrov. Za pravo poenostavitev bi država morala dvigniti mejo s 50 na 100 tisoč evrov tudi za vstop v sistem zavezancev za DDV, a tega ni storila.
Če bo imel zavezanec prihodke med 50 in 100 tisoč evri, bo moral za vstop v sistem normiranstva izpolnjevati dodaten pogoj, in sicer bo moral imeti v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, v katerem bi želel ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, pri sebi obvezno zavarovano vsaj eno osebo za poln delovni čas nepretrgano najmanj pet mesecev.
Enaka sprememba je s 1. januarjem 2015 uvedena tudi na področju akontacije dohodnine od dohodkov iz dejavnosti, torej tudi za samostojnega podjetnika. Zanj velja pogoj, če gre za pavšal ob prihodkih med 50 in 100 tisoč evri, da je dovolj, da je zaposlen sam.
5. OBDAVČEVANJE ZAVAROVALNIH POSLOV IN BANČNIH PROVIZIJ
S 1. januarjem se zvišata davka, ki bremenita bančne provizije in zavarovalne premije, in sicer s 6,5 na 8,5 odstotka. Do zdaj 6,5-odstotni davek se obračunava tako rekoč na vse provizije, ki jih banke zaračunavajo strankam (za dvige na bankomatih, plačilo položnic, odobritev posojila ali izdajo garancije...), bremeni pa tudi storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. Da bodo banke in zavarovalnice napovedani dvig davka prevalile na stranke - prebivalstvo in gospodarstvo, so pred časom v zavarovalnicah že potrdili.
6. OKOLJSKI DAVKI
TAKSA CO2: Vlada je pred božičem sprejela sklep o določitvi cene za enoto obremenitve okolja z izpusti ogljikovega dioksida in uredbo o zagotavljanju prihrankov energije. Z novimi okoljskimi dajatvami naj bi država letos zbrala 27 milijonov evrov; od tega bodo energetsko intenzivna podjetja dodatno obremenjena za 4,8 milijona evrov. Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve okolja z izpusti ogljikovega dioksida predvideva, da se v vrednosti okoli 20 milijonov evrov razpršeno dodatno obremenijo vsi uporabniki goriv - torej od fizičnih do pravnih oseb. Zato se bo drobnoprodajna cena bencina zvišala za 0,8 centa oziroma 0,6 odstotka pri litru, cena dizelskega goriva pa za 0,9 centa oziroma 0,7 odstotka pri litru. Možno je, da bi vlada znižala trošarine in s tem kljub višjim taksam za ogljikov dioksid cene pogonskih goriv znižala na raven sosednjih držav (dražji bencin imajo le Italijani). To bi bila za Slovenijo in gospodarstvo dolgoročno dobra poteza (zdaj se slovenskim črpalkam namreč izogiba tudi tranzit). A kratkoročno bi to lahko za državno blagajno pomenilo minus, zato je takšno znižanje manj verjetno.
DRUGE OKOLJSKE DAJATVE: Možno je, da se v prihodnosti zvišajo omrežnine za dobavo energentov.
7. ŠTUDENTSKO DELO
Zakon o uravnoteženju javnih financ povečuje celotno obremenitev študentskega dela za delodajalce, in sicer se bo s 1. februarjem s 30,38 odstotka dvignila na 33,74 odstotka, hkrati pa se določa minimalna urna postavka 4,5 evra bruto oziroma 3,8 evra neto. Poenostavljeno: medtem ko delodajalec danes študentu za plačilo 100 evrov (od tega pa bo moral študent dajatve plačati še sam) plača 130 evrov, bo po novem 133 evrov. Študent bo dobil neto izplačilo okoli 85 evrov. Sam bo moral namreč plačati še prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka, delodajalec pa na 100 evrov plačila plača tega prispevka še v višini 8,85 odstotka; poleg tega bo plačal še prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 odstotka) ter prispevek za zdravstveno zavarovanje (6,36 odstotka), pa koncesijsko dajatev za proračunski sklad ministrstva, za študentsko organizacijo in posrednike dela študentom. S takšnim plačevanjem prispevkov naj bi država oziroma blagajne pobrale za 51,3 milijona evrov več denarja.
8. VREDNOTNICE
Prvega januarja se tudi v praksi začne izvajati novi sistem osebnega dopolnilnega dela, s katerim se uvaja tako imenovana vrednotnica. Z njo bo naročnik izvajalcu pokril tudi plačilo prispevkov. Če boste želeli naročiti delo, boste na spletu ali upravni enoti dali svoje podatke in izbrali izvajalca s seznama prijavljenih izvajalcev. Na enega izvajalca pride ena vrednotnica na mesec. Ta bo stala devet evrov. Sedem evrov gre za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje. Ena vrednotnica pomeni tudi en dan pokojninske dobe. Vsaj prvih nekaj mesecev pa boste vrednotnice lahko dobili le na upravnih enotah. Sistem e-uprave se namreč prenavlja.
9. ZAPOSLOVANJE V INVALIDSKIH PODJETJIH
Omejitev oprostitve plačila prispevkov neinvalidom v invalidskih podjetjih na 2,5-kratnik minimalne plače; učinek za blagajno bo tri milijone evrov.
10. ZAPOSLITEV MLADE OSEBE
Podaljšano je uveljavljanje oprostitev za zaposlitev mlade osebe. Če za nedoločen čas zaposlite mlade brezposelne v starosti do 30 let (ki so najmanj tri mesece skupaj prijavljeni v evidenci brezposelnih), lahko zanje uveljavljate dvoletno oprostitev plačila prispevkov delodajalca. Velja za pogodbe o zaposlitvi, sklenjene od 1. novembra 2013 do 31. decembra 2015. Oprostitev plačila se nanaša na prispevke delodajalca za socialno varnost (prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).
Objavljeno: Finance, 1. 1. 2015, http://www.finance.si/, Avtor: Tanja Smrekar