Še vedno opažamo, da davčni zavezanci pogosto še vedno ne zahtevajo povračila DDV, ki jim je bil obračunan v drugih državah članicah EU.
Razlogi za to so morebiti nepoznavanje rokov in načina vračila, nepoznavanje administrativnih postopkov in tudi omejitev vračila DDV pri nekaterih vrstah blaga in storitev. Čeprav je večina postopkov v zvezi z vračilom DDV iz drugih držav članic na podlagi direktive Sveta 2008/9/ES poenotena, pa še vedno ostajajo nekatere posebnosti, ki jih je treba upoštevati ob vlaganju zahtevkov.
Vlaganje zahtevka v sistem e-Davki
Slovenski davčni zavezanci zahtevke za vračilo DDV, ki so ga plačali v drugih državah članicah EU, vlagajo v sistem e-Davki, in sicer prek obrazca VATR-APP.
Zahtevek se iz sistema e-Davki nato avtomatsko posreduje pristojnemu davčnemu organu države članice EU, na katero se zahtevek navezuje, ki praviloma prejem vloge vlagatelju potrdi prek elektronske pošte. Po oddaji zahtevka lahko davčni zavezanci v štirih mesecih pričakujejo odgovor pristojnega davčnega organa, v okviru katerega bo zahtevek odobren ali zavrnjen, ali pa bo davčni organ zavezanca zaprosil za dodatne informacije.
Do kdaj je treba vložiti zahtevek
Rok za vložitev zahtevka za vračilo DDV, ki ga je posamezni davčni zavezanec plačal v preteklem koledarskem letu, je po vseh državah članicah enak, in sicer 30. september. Lanski rok je tako mimo, zato tistim, ki te možnosti lani niso izkoristili, priporočajo, da zahtevek za vračilo DDV, ki so ga plačali v letu 2014, vložijo že v začetku tega leta.
Za kakšne nakupe se vrača DDV
Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami članicami EU eno bolj omejevalnih zakonodaj v zvezi z vračilom oziroma pravico do odbitka DDV. Zakon ZDDV-1 v 66. členu namreč omejuje vračilo DDV od nakupa jaht in čolnov ter zrakoplovov, namenjenih zabavi in razvedrilu, osebnih avtomobilov in motornih koles ter vseh nabav blaga in storitev, povezanih z osebnimi vozili (vključujoč stroške nadomestnih delov, maziv, goriva in cestnin), vseh stroškov reprezentance, stroškov namestitve ter stroškov hrane in pijače.
Določbe v zvezi z omejitvijo pravice do povračila DDV pa se po državah članicah precej razlikujejo, kar pomeni, da lahko slovenski davčni zavezanci zahtevajo vračilo DDV tudi od nabav blaga in storitev, za katere v Sloveniji takšne možnosti ni.
Prilaganje kopij računov - da ali ne?
Večina držav članic EU takšno obveznost predpisuje za vse zahtevke (Avstrija) ali zgolj za račune višjih vrednosti (Nemčija).
Slovenija za vračilo DDV davčnim zavezancem iz drugih držav članic EU do zdaj ni zahtevala prilaganja kopij računov in druge podporne dokumentacije k zahtevku za vračilo. Zaradi povečanega števila davčnih utaj na tem področju pa se z januarjem takšna obveznost uvaja tudi pri nas. Tako bodo davčni zavezanci iz drugih držav članic EU morali račune prilagati vsem zahtevkom za vračilo slovenskega DDV, ki se nanašajo na račune v vrednosti nad tisoč evrov oziroma 250 evrov za račune za stroške goriva.
Za kolikšen znesek DDV se lahko vloži zahtevek za vračilo
Spodnje meje višine DDV, plačanega v tujini, za katerega lahko davčni zavezanci vložijo posamezen zahtevek, so po državah članicah EU standardizirane. Osnovna pravila določajo, da se lahko zahtevki za vračilo DDV nanašajo na minimalno tri mesece ter največ na celotno koledarsko leto. Skupni znesek DDV, za katerega se zahteva vračilo v zahtevku za celotno koledarsko leto, mora znašati najmanj 50 evrov. Na zahtevkih, ki se nanašajo na krajše obdobje, pa je spodnja meja za vračilo DDV 400 evrov.
Omejitve vračila DDV
Nabor omejitev za vračilo DDV je po državah članicah EU različen.
Avstrija: Omejitev vračila DDV je v Avstriji določena le za stroške reprezentance (razen če gre za poslovna kosila/večerje, pri katerih so sam sestanek in udeleženci ustrezno dokumentirani), za nabave, najem, uporabo ter popravila osebnih motornih vozil (razen če te nabavi davčni zavezanec, katerih dejavnost je avtošola, taksistična služba ali dejavnost dajanja vozil v najem). Za vse druge stroške je vračilo DDV v osnovi dovoljeno.
Hrvaška: V primerjavi s Slovenijo je na Hrvaškem vračilo DDV možno tudi za stroške namestitve. Omejitev vračila je določena le za stroške reprezentance, nakupov jaht in čolnov ter zrakoplovov, namenjenih zabavi in razvedrilu, osebnih avtomobilov in motornih koles ter vseh nabav blaga in storitev, povezanih z osebnimi vozili (vključujoč stroške nadomestnih delov, maziv, goriva in cestnin).
Italija: Pravila glede omejitve vračila DDV v Italiji opredeljujejo le blokado na DDV, plačan v zvezi s stroški reprezentance, medtem ko je vračilo DDV v celoti mogoče za transakcije, povezane z namestitvijo (stroški restavracij, barov in hotelov). Vračilo DDV za stroške, povezane z avtomobili (gorivo, maziva, vzdrževanje), je dovoljeno v višini 40 odstotkov plačanega DDV, če se avto uporablja tako za zasebne kot tudi službene namene, oziroma v celotni višini plačanega DDV, če se takšen avtomobil uporablja zgolj za službene namene.
Madžarska: Omejitev vračila DDV je na Madžarskem določena precej široko. Vračilo ni dovoljeno za stroške hrane in pijače ter preostalih stroškov reprezentance, storitev pogostitve in cateringa, nakupe jaht in čolnov ter zrakoplovov, namenjenih zabavi in razvedrilu, osebnih avtomobilov in motornih koles ter vseh drugih nabav blaga in storitev, povezanih z osebnimi vozili (razen za motorna vozila z bruto težo 3,5 tone ali več, vključno z avtobusi), vseh nabav blaga in storitev, povezanih s stanovanjskimi nepremičninami, ter 30 odstotkov telekomunikacijskih stroškov in storitev, povezanih s prenosom podatkov prek interneta.
Nemčija: Določbe glede omejitve vračila DDV so v Nemčiji dane precej ugodno, saj je vračilo DDV v osnovi mogoče za vse nabave blaga in storitev, razen tistih, ki niso povezane z opravljanjem dejavnosti (darila).
Vir in informacije: Finance, 6. 1. 2015, http://www.finance.si/, Avtor: David Jež