Dopolnilna dejavnost na kmetiji omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči ter pridobivanje dodatnega dohodka, pri tem pa lahko kmetje unovčijo svoje delo in znanje, naravne pogoje, kmetijske pridelke, gozdne sortimente ter razpoložljivo opremo in stroje. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji opredeljuje Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14), v nadaljevanju Zkme, ter Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 58/14), v nadaljevanju Uredba.

Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so do uveljavitve Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, opravljali dejavnost v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14), Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05 in 45/08 – ZKme-1) in Uredbo o vrstah, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 12/14), morajo opravljanje te dejavnosti uskladiti z določbami Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji najpozneje do 1. januarja 2016. Nova Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji opredeljuje nove skupine in vrste dopolnilnih dejavnosti, ki so usklajene s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD). Določa vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, vpis v register kmetijskih gospodarstev, podrobnejše pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti ter nadzor in sankcije v primeru kršitev. Novi Uredbi je dodana priloga z evidencami, ki so jih dolžni voditi nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in služijo evidentiranju poslovnih dogodkov v okviru opravljanja dejavnosti.

Dopolnilna dejavnost na kmetiji je tako imenovana sekundarna dejavnost, ki je namenjena boljši izrabi pridelkov osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. O pridelkih oz. produktih osnovne (primarne) kmetijske in gozdarske dejavnosti govorimo, ko so le-ti pridelani na kmetiji (njiva, hlev, vrt, sadovnjak, vinograd …) in ko jim po njihovem biološkem preobražanju (ko so zreli za uporabo) ne spremenimo pojavne oblike. Primarna proizvodnja živil rastlinskega izvora je pridelava kmetijskih proizvodov v nepredelani obliki, namenjeni za uživanje. Primer primarnih zelenjavnih proizvodov rastlinskega izvora je npr. solata, ki jo v okviru primarne kmetijske dejavnosti lahko peremo, sortiramo, odstranjujemo liste, in pri vseh navedenih dogodkih ne izgubi status primarnega kmetijskega proizvoda. Podoben primer lahko navedemo za sadje, žita ipd. Če pa sadje ali zelenjavo predelamo npr. v zelenjavni ali sadni sok, pa gre že za spremembo primarne oblike pridelka in v tem primeru gre za sekundarni produkt, ki pa je že predmet dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

www.racunovodja.com, 1. 10. 2014