Samostojni podjetniki z obračunano minimalno plačo resda plačajo manj prispevkov, vendar jim bo zaradi tega tudi njihova javna pokojnina vse prej kot zadoščala za dostojno življenje
Plače v Sloveniji so zelo obremenjene s prispevki in davki, zato se tisti z višjimi prejemki zatekajo k ustanavljanju espejev, kjer si nato obračunavajo minimalno plačo. Zdajšnje ugodnosti takih prihrankov pa se bodo razblinile ob pogledu na prvo javno pokojnino, zato je treba za dostojno pokojnino čim prej začeti dodatno varčevati.

Zaposleni v podjetju z bruto plačo tri tisoč evrov prejme 1.786 evrov neto plače, celotni strošek delodajalca pa je 3.483 evrov. Mesečno zaposleni skupaj z delodajalcem vplača v pokojninsko blagajno skoraj četrtino bruto plače, kar pomeni dobrih 730 evrov. Če bi se upokojil po trenutno veljavni pokojninski zakonodaji, ki za izračun pokojnine upošteva približno 57 odstotkov povprečne neto plače v najboljših skupnih 20 letih, bi njegova pokojnina znašala dobrih tisoč evrov.

Minimalna plača vodi v mizerno javno pokojnino
Zaradi visokih prispevkov vse več vodilnih kadrov ustanavlja espeje in prek njih opravlja delo za podjetje. S tem si znižajo plačno osnovo in plačajo manj prispevkov, vendar se ob tem odpira vprašanje višine njihove pokojnine. Če bi ta oseba ustanovila s. p., prek katerega bi svojemu delodajalcu mesečno izdajala račun v višini bruto stroška delodajalca, ki ga je imel prej z njeno zaposlitvijo, bi to znašalo 3.483 evrov na mesec. Sama bi si nato izplačevala minimalno bruto plačo 789 evrov, kar neto znese 560 evrov - skupni strošek znaša 916 evrov, mesečno pa bi ji na računu »ostalo« še 2.567 evrov, na katere bi seveda plačala davek. Takšna prak¬sa poslovanja prek s. p. z minimalno plačo skozi celotno delovno dobo pa na koncu prinaša račun za zapitek - javno pokojnino le v višini minimalne, ki trenutno znaša 430 evrov na mesec.

Koliko samodiscipline premorejo espejevci
Razlika med javno pokojnino v obeh primerih je precejšnja in znaša 588 evrov na mesec. Preveč optimistična so ob tem pričakovanja, da si bodo espejevci od preostanka nekaj prihranili tudi za pokojnino oziroma varčevali v zadostni višini, da si jo bodo zagotovili v dostojni vrednosti. Če bi želela oseba od upokojitve prejemati 20 let mesečno rento v vrednosti 588 evrov, bi morala imeti privarčevanih najmanj 123 tisoč evrov. Zneski, ki bi jih oseba tako morala prihraniti za dostojno pokojnino, so visoki in zahtevajo dolgoročno načrtno varčevanje.
Za dostojno pokojnino pomemben tudi dvig premij
Izziv za Slovenijo je poleg povečanja vključenosti zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje tudi dvig premij, s katerimi zaposleni varčujejo, saj bodo morali v prihodnje z dodatno pokojnino nadomestiti vse večjo luknjo med javno in dostojno pokojnino. V praksi se zaposleni s povprečno neto plačo tisoč evrov lahko nadeja javne pokojnine 570 evrov, ob tem bi za dostojno življenje v pokoju moral prejemati vsaj še 130 evrov dodatne pokojninske rente.

Dostojni prihranki zahtevajo dolgoročno načrtno varčevanje
Zaposleni z s. p., ki bi v pokoju mesečno prejemal 588 evrov, bi bil zgolj na ravni svoje javne pokojnine v primeru zaposlitve. Če pogledamo, koliko dodatne pokojninske rente bi potreboval, če bi hotel prejemati 70 odstotkov svoje plače pred upokojitvijo, bi prišli že do 820 evrov mesečne rente, za izplačilo katere bi moral imeti prihranjenih kar 172 tisoč evrov.
Zneski, ki bi jih oseba tako morala prihraniti, da bi imela ob upokojitvi enako skupno pokojnino, kot bi znašala njena javna pokojnina, so visoki in zahtevajo dolgoročno načrtno varčevanje, katerega nujni pogoj pa je zavedanje te problematike. V Sloveniji v primerjavi z drugimi razvitimi državami dodatno varčevanje za pokojnino sicer še vedno ni zadostno razvito, problematiki prihodnjih dostojnih pokojnin pa namenjamo premalo pozornosti.

Matej Kačič. 17.10.2014,  Finance 202/2014