Davčni inšpektorji pripravljajo poostrene nadzore: globa za uporabo blagajniškega programa, ki omogoča brisanje računov, je od 20 do 250 tisoč evrov

Če vaši blagajniški programi omogočajo brisanje računov in zakrivanje sledi, vas lahko davkarija oglobi z 20 do 250 tisoč evri - odvisno od tega, kako veliko podjetje ste. Novost velja od novega leta, davčni inšpektorji pa menda že pripravljajo poostrene nadzore.

Po prenovljenem zakonu o davčnem postopku podjetja in podjetniki, ki poslujete z gotovino, ne smete imeti računalniških programov ali strojne opreme, ki omogoča poznejše spreminjanje podatkov brez sledi. Če imate torej blagajniški program, s katerega lahko izbrišete račun, ne da bi bilo to vidno, vas davkarija lahko oglobi. Kaznovani bodo tudi programerji. Zgodilo se je že, da je inšpektor pri gostincu našel takšen program, preveril, kdo ga je izdelal, in se namenil opraviti inšpekcijo še pri programerju in skoraj vseh njegovih strankah.

Kolikšne so globe

Globa bo lahko izdana že, če davčna uprava sporni program najde, ne glede na to, ali so bili podatki sploh spremenjeni. Denarne kazni so tako za imetnike programov kot za programerje naslednje:

• od 20 do 70 tisoč evrov za samostojne podjetnike,
• od 50 do 150 tisoč evrov za manjše pravne osebe,
• od 70 do 250 tisoč evrov za srednja in velika podjetja.

Poleg tega bo morala globo plačati tudi odgovorna oseba, in sicer med 1.500 in 10 tisoč evri.

Inšpektor pride na teren, denimo v gostinski lokal, skupaj z informatikom iz davčne uprave. Iz računalniške blagajne presnameta vse podatke in program, preverita program in računalniški strokovnjaki - na kraju dogodka ali ob podrobnejši preiskavi posnetka na davkariji - ugotovijo, ali program omogoča brisanje sledi.

Občasno davčni inšpektorji in informatiki v računalniško blagajno podjetniku vgradijo tudi računalniški vmesnik, ki beleži vse račune in spremembe. Če inšpektor ugotovi, da je odstopanje od siceršnjih prijavljenih prihodkov v času spremljanja prek vmesnika veliko, potem naj se zavezanec pripravi na podrobnejšo preiskavo.

Kaj pa, če nimate računalniške blagajne?

Nekatera podjetja in podjetniki, ki poslujejo z gotovino, nimajo računalniških blagajn. Čeprav je poslovanje zaradi papirologije zamudnejše, imajo še stare blagajne, na trak, ali pa poslujejo prek papirnatih računov. Tudi te bodo davčni inšpektorji po neuradnih informacijah podrobno preverjali. Način bo verjetno še star. To pomeni, da pride inšpektor v lokal, vzame račun in pozneje preveri, ali je denimo gostinec prihodek prijavil.

Programi, ki izpolnjujejo zakonske zahteve in torej ne omogočajo brisanja brez sledi, stanejo od 200 do 300 evrov. Če imate več blagajn, je cena višja.

Nova pravila v zvezi z računalniškimi blagajnami in strožje kazni je vlada določila po tem, ko je v vodo padla zamisel o davčnih blagajnah. Te so sicer z novim letom uvedli Hrvati. Po novem zakonu bo odslej nadzor gotovinskega prometa na Hrvaškem potekal prek posebnih računalniških programov, ki bodo neposredno povezani z davčno upravo.

Objavljeno: Finance, 29. 1. 2013, www.finance.si, Avtor: Tanja Smrekar Iskrić