V prvem obdobju bo za pridobitev polne pokojnine zadoščala starost 60 let in 40 let pokojninske dobe, pozneje pa bo to veljalo za predčasno upokojitev
Delovna doba bo ključna za pravico do pokojnine. To je v zadnjem času večkrat dejal minister za delo, družino in socialne zadeve. Iz objavljenega predloga reforme je razvidno, da to drži le za prvo obdobje, pozneje pa bo ključna starost 65 let. Analiziramo najpomembnejše novosti pokojninske reforme.

 

Upokojitev s 40 leti pokojninske dobe
Vizjakov predlog reforme: Po novem bi bila mogoča tudi upokojitev pri starosti 60 let in 40 letih pokojninske dobe tako za moške kot za ženske. Vendar bi to veljalo le v prehodnem obdobju, pozneje pa bi upokojitev pri 60 letih pomenila predčasno upokojitev.
Veljavni zakon: Zdaj je zahtevana upokojitvena starost 58 let in je pogoj za ženske nekoliko milejši kot za moške: omogoča jim upokojitev z 38 leti pokojninske dobe, moški pa je morajo doseči 40 let. Naj pripomnimo, da prehodno obdobje pri pogoju za ženske še teče in je letos za upokojitev žensk zahtevana starost 57 let in štiri mesece, pokojninska doba pa 37 let in devet mesecev.
Zavrnjeni predlog Svetlikove pokojninske reforme je ohranjal različna pogoja za moške in ženske, in sicer je določal, da bi se ženske lahko upokojile z 58 leti starosti in 41 leti pokojninske dobe, moški pa s 60 leti starosti in 43 leti pokojninske dobe. Sindikate je najbolj zmotila prav ta določba, ker so menili, da bi moralo za polno pokojnino zadoščati 40 let pokojninske dobe za moške in 38 let za ženske.

Konec upokojevanja pri 61 ali 63 letih
Vizjakov predlog: Po Vizjakovem predlogu ne bo več upokojitev z 20 leti delovne dobe pred 65. letom. Po prehodnem obdobju bo za vse, ki bodo imeli manj kot 40 let pokojninske dobe, zahtevana upokojitvena starost 65 let.
Veljavna ureditev: Moški se lahko upokoji pri starosti 63 let, ženska pa pri starosti 61 let, če imata 20 let pokojninske dobe.
Svetlikov predlog: Tudi Svetlikov predlog reforme je predvideval odpravo možnosti upokojitve pri 63 letih za moške in 61 letih za ženske.

Predčasna upokojitev
Vizjakov predlog: Po 1. januarju 2020 bi se upokojitev s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe štela kot predčasna upokojitev in za vsak mesec, ki bi manjkal do starosti 65 let, bi se odmerjena pokojnina znižala za 0,3 odstotne točke.
Veljavna ureditev: Zdajšnji zakon pojma predčasne upokojitve ne pozna, pozna pa maluse za neizpolnjevanje starostnega pogoja in tudi bonus za delo nad 65. letom starosti.
Svetlikov predlog: Svetlikova reforma pa je vključevala tudi predčasno upokojitev pod nekoliko blažjimi pogoji kot Vizjakova: zahtevana starost je bila prav tako 60 let, je pa za ženske zadoščala pokojninska doba 38 let, za moške pa 40. Znižanje je bilo prav tako 0,3 odstotne točke na leto.

Zgodnejša upokojitev zaradi otroka
Vizjakov predlog: Enemu od staršev, ki skrbi za otroka (praviloma materi), se upokojitvena starost za vsakega otroka zniža za osem mesecev. Znižanje je lahko do 58. leta.
Veljavna ureditev: Lestvica je neenakomerna in se v prehodnem obdobju spreminja: za letos velja, da se za enega otroka upokojitvena starost zniža za šest mesecev in 15 dni, za dva za 16 mesecev in osem dni, za tri za 29 mesecev in osem dni – naprej pa se starost za vsakega naslednjega zniža za 16 mesecev in osem dni.
Svetlikov predlog: Tudi na referendumu zavrnjena reforma je predvidevala znižanje starosti za vsakega otroka za starše (praviloma mater) do največ 60. leta.

Vojaška obveznost
Vizjakov predlog: Vojaška obveznost se upošteva z znižanjem upokojitvene starosti, in sicer za dve tretjini časa služenja vojaškega roka.
Veljavna ureditev: Služenje vojaškega roka se upošteva kot dodana doba pri izpolnjevanju pogoja pokojninske dobe.
Svetlikov predlog: Služenje obveznega vojaškega roka se upošteva v obliki znižanja upokojitvene starosti.

Dodane dobe za študij ne bo več
Vizjakov predlog: Dodane pokojninske dobe za študijska leta se odpravijo. Sicer zakon omogoča dokup do petih let pokojninske dobe, pri čemer se dokupljena doba upošteva pri odmeri.
Veljavna ureditev: Študijska leta se upoštevajo kot dodana pokojninska doba, ne pa tudi pri odmeri pokojnine. Če zavarovanec želi, da se mu študij upošteva pri višji odmeri pokojnine, mora študijska leta dokupiti.
Svetlikov predlog: Tudi Svetlik je v svoji pokojninski reformi odpravil ugodnosti za študijska leta.

Izračun pokojninske osnove
Vizjakov predlog: Upošteva 28 najvišjih zaporednih letnih plač, iz katerih se izločijo tri najmanj ugodna leta.
Veljavna ureditev: Upošteva se 18 zaporednih najvišjih letnih plač.
Svetlikov predlog: Upošteva se 30 najvišjih zaporednih letnih plač, iz katerih se izločijo tri najmanj ugodna leta.

Odmerni odstotek bo fiksiran
Vizjakov predlog: Moškemu za 40 let oziroma ženski za 38 let se odmeri 78 odstotkov osnove, vsako dodatno leto pokojninske dobe prinese dodatna dva odstotka. Odmera za 40 let bo fiksirana.
Veljavna ureditev: Za pokojninsko dobo pred letom 2000 je določena lestvica, nato se za nadaljnje leto prišteje 1,5 odstotne točke; moškemu, ki se upokoji letos, to prinese 79-odstotno odmero, vendar odstotek upada.
Svetlikov predlog: Za 40 let pokojninske dobe se odmeri 80 odstotkov osnove, za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe še dodatna dva odstotka.

Usklajevanje pokojnin
Vizjakov predlog: Pri usklajevanju se v 60 odstotkih upošteva rast povprečne plače in v 40 odstotkih inflacija.
Veljavna ureditev: Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se pokojnine usklajujejo z rastjo povprečnih plač, po zakonu za uravnoteženje javnih financ pa se to usklajevanje ne izvaja.
Svetlikov predlog: Usklajevanje je bila ena izmed največjih spornih točk zavrnjene reforme, ker je Desus nasprotoval švicarski formuli, da bi 50-odstotno upoštevali inflacijo; zadnji kompromisni predlog je upošteval prehodno obdobje, ko bi imela rast plač 60-odstotno težo, po letu 2016 pa celo 70-odstotno.

Individualni računi za nadzor in motivacijo
Vizjakov predlog: Leta 2014 bodo uvedeni individualni pokojninski računi, ki bodo omogočali spremljanje, ali delodajalec nakazuje prispevke.
Veljavna ureditev: Ne pozna individualnih pokojninskih računov.
Svetlikov predlog: Ne pozna individualnih pokojninskih računov.

Čiščenje blagajne
Vizjakov predlog: Iz pokojninske blagajne se bodo pokojnine izplačevale samo na podlagi pokojninske dobe in starosti, medtem ko bodo vse druge vrste prejemkov prenesli na druge vire.
Veljavna ureditev: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predvideva okoli 30 različnih prejemkov, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih.
Svetlikov predlog: Predvideval je čiščenje izplačil iz pokojninske blagajne, vendar ne tako dosledno kot Vizjakov predlog reforme.

 

Finance 04.09.2012, Lojze Javornik, Ksenija Koren