Znane so strateške usmeritve in prioritete glavnih inšpektoratov v Sloveniji, ki bodo izvajali poostrene nadzore na različnih ključnih področjih. V nadaljevanju povzemamo področja, ki jih bodo davčni in carinski inšpektorji v letu 2024 vzeli pod drobnogled.

Poostren nadzor na področju DDV, s posebnim poudarkom na odkrivanju sistemskih utaj DDV (davčni vrtiljaki) in na neskladjih v sistemu VIES za izmenjavo podatkov o zavezancih za DDV.

Nadzor bo zajemal tudi davke in prispevke od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve, s posebno pozornostjo na delodajalce, ki delavce napotujejo v tujino, posojajo delavce in na nepredlagatelje obračunov davkov. Na področju davkov od dohodkov pravnih oseb in dohodkov iz dejavnosti bo pregled usmerjen v tveganja povezana z mednarodnim poslovanjem. Preverjanje sumljivo nizkih davčnih osnov in s tem uveljavljanje olajšav ter prikazanih stroškov, posebej, če nimajo veze z dejavnostjo podjetja. Prav tako bo poostren nadzor nad transfernimi cenami, še posebej pri zavezancih z visokim tveganjem nepravilnosti in tistimi zavezanci, ki del mednarodnih skupin podjetij in izkazujejo davčno izgubo.

Na carinskem področju bo poudarek na uvoznih in izvoznih omejitvah pri poslovanju z Rusijo ter nadzor goljufij na področju DDV in pravilno vrednotenje carinskega blaga.

Davčne blagajne - Preverjanje zakonitosti zaposlitev, pravočasne identifikacije za DDV in ugotavljanje pravilnosti obračuna davkov in prispevkov, ki se pretežno opravljajo gotovinsko. Nadzor bo osredotočen na zavezance, pri katerih so ugotovljena neskladja med podatki davčno potrjenih računov in podatki predloženih davčnih obračunov.

Nadzor poslovanja prek spletnih platform, kjer bodo pod drobnogledom zavezanci brez ustrezne registrirane dejavnosti ter tisti, ki niso (v celoti) prijavili prejetih dohodkov, posebna pozornost bo namenjena tudi sobodajalcem. Prav tako tržni inšpektorat usmerja aktivnosti na področje varstva potrošnikov, še posebej spletnega ponujanja blaga in storitev.

Nadzor dela in zaposlovanja na črno – poseben nadzor pri poslovnih subjektih, ki davčno potrjujejo račune brez ustrezne zavarovalne podlage za delo ter pri tistih, ki zaposlujejo na črno državljane tretjih držav. Nadzor je predviden predvsem za dejavnosti gradbeništva, transporta, gostinstva, trgovske dejavnosti ter kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom (sobodajalci).

Inšpektorat namerava izvesti več sistemskih nadzorov nad izvajanjem posebnih in interventnih ukrepov ter nad prejetih pomočeh zaradi epidemije, naravnih nesreč (poplav, zemeljskih plazov) in energetske krize.

Preverjanje poslovanja trošarinskih zavezancev, nadzor nad igrami na srečo in obveznosti iz plačila okoljskih dajatev.

Na področju dela bo inšpektorat poleg že omenjenega preverjal tudi prekarne oblike zaposlovanja, vključevanje delavcev v poklicno zavarovanje ter vodenje evidenc dela in spoštovanje zakonskih določb glede delovnega časa. Inšektorat namerava izvesti sistemske nadzore nad izplačili regresa, posebej pri zavezancih, ki zaposlujejo večje število delavcev.

Inšpekcijske akcije bodo zajemali tudi nadzor varnosti in zdravja pri delu, pri čemer se prioritetna področja nanašajo na:

• ročno premeščanje bremen in preprečevanje obolenj in poklicnih bolezni,
• nadzori delodajalcev, ki so bili ustanovljeni v letih 2020, 2021 in 2022;
• obravnavanje smrtnih in težjih nezgod pri delu ter področje poklicnih bolezni.

Poostrene nadzore med drugim napoveduje tudi gradbena inšpekcija, ki bo preverjala nedovoljene gradnje objektov, vgrajevanje gradbenih proizvodov in prijave začetka gradnje, delo udeležencev in izpolnjevanje zakonskih zahtev gradnje in rabe objektov. Na delu bodo tudi meroslovni inšpektorji, predvsem v pekarnah in taksijih ter inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kateri se bodo osredotočali na kakovost in pravilnost poslovanja.

VIR: Smrekar, T., Dakić, L. (2024). Pozor! To bodo najbolj preverjale glavne inšpekcije za podjetja. Finance.