V Slovenijo je prišlo že kar nekaj beguncev iz Ukrajine. Marsikdo si želi čim prej poprijeti za delo, na trgu dela pa je precej povpraševanja po delavcih, zato nas je zanimalo, kako lahko podjetje zaposli begunca.

Zakaj sodelovati z računovodskim servisom Pristar ?

--> ABC izbire računovodstva za prihodnost
--> Varno v svet podjetništva. Skupaj s Pristar.
--> Zahtevaj ponudbo

Vprašajte preko VIBER klepetalnika

Najprej je treba urediti status mednarodne zaščite
Na ravni Evropske unije je bila 4. marca sprejeta začasna zaščita za ukrajinske državljane, ki prebivajo v Ukrajini in so bili 24. februarja 2022 ali pozneje razseljeni zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil. Prav tako velja začasna zaščita za osebe iz tretjih držav, ki lahko dokažejo, da so pred 24. februarjem 2022 zakonito prebivale v Ukrajini. Začasna zaščita načeloma velja eno leto, lahko pa se to obdobje podaljša še dvakrat po šest mesecev.

V Sloveniji mora ta izvedbeni sklep o začasni zaščiti za begunce iz Ukrajine potrditi še vlada (po zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb, 10. člen). Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, trenutno potekajo aktivnosti, da vlada ta sklep čim prej sprejme. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je po poročanju STA danes povedal, da bodo zakon aktivirali najpozneje do petka.

V praksi to pomeni, da ko bo vlada potrdila sklep, begunci iz Ukrajine, ko prispejo v Slovenijo, lahko zaprosijo za mednarodno zaščito isti dan oziroma v najkrajšem času po prihodu v Slovenijo. Namen prošnje za mednarodno zaščito lahko izrazijo pri kateremkoli državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti, ki bo o tem obvestil policijo, lahko pa se tudi oglasijo na katerikoli policijski postaji v Sloveniji. Mednarodna zaščita v Sloveniji pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite.
 

Kdaj imajo begunci prost dostop do trga dela
Če bodo osebe dobile v Sloveniji pravico do mednarodne zaščite (begunci), bo iz tega sledila pravica do prostega dostopa na trg dela, so pojasnili na ministrstvu za delo. Prost dostop do trga dela pomeni, da se oseba lahko zaposli in dela pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalec pa zanjo ne potrebuje posebnega delovnega dovoljenja.

Če pa oseba ne bo imela pravice do mednarodne zaščite, se zanjo uporabljajo določbe zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, kar pomeni, da mora delodajalec za takšno osebo pridobiti delovno dovoljenje po ustaljenem postopku. Torej je treba pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga izda upravna enota, kar lahko traja tudi več mesecev, potrebnih je tudi kar nekaj dokazil.

Na zavodu za zaposlovanje se že pripravljajo na ukrajinske begunce
Priznanje statusa mednarodne zaščite pomeni torej, da imajo pravico do prijave v evidenco brezposelnih oseb na zavodu za zaposlovanje in vključitev v morebitne ukrepe/programe zaposlovanja, pojasnjujejo na zavodu za zaposlovanje, ki bo imel ključno vlogo pri integraciji beguncev na trg dela v Sloveniji.

»Zavod za zaposlovanje je osrednja državna ustanova, ki ima veliko izkušenj z integracijo oseb z mednarodno zaščito na trg dela v Sloveniji. Za to skupino oseb imajo posebej usposobljene svetovalce in prilagojen svetovalni proces, prav tako pa izvajajo posebne programe aktivne politike zaposlovanja, ki so jih razvili z namenom vključevanja teh oseb na trg dela v Sloveniji. Redni programi aktivne politike zaposlovanja so v začetnem obdobju za to skupino brezposelnih oseb prezahtevni,« so pojasnili na ministrstvu za delo.

Na zavodu za zaposlovanje pa so povedali, da pri izvajalcih tečajev slovenščine preverjajo možnost prilagoditve izvedbe tečajev za Ukrajince. »Brezposelne Ukrajince bomo po potrebi vključili v delavnici Začetna integracija na slovenski trg dela in Podpora ranljivim skupinam na trgu dela,« so pojasnili.

Na zavodu imajo posebej usposobljene svetovalce za begunce, ki dobro poznajo ciljno skupino, njene omejitve in reševanje teh omejitev. »Svetovalno delo s strankami poteka bolj pogosto in intenzivno, v začetni fazi s tolmačem,« pojasnjujejo na ministrstvu za delo.

Kakšno dokumentacijo potrebuje begunec za zaposlitev?
Begunci, ki imajo pravico do mednarodne zaščite, ne potrebujejo posebne dokumentacije za dostop do trga dela. Zaposlijo se na podlagi odločbe/odločitve države o statusu begunca in sklenjene pogodbe o zaposlitvi, so pojasnili na ministrstvu za delo.

Ob tem na ministrstvu dodajajo, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane (s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma pri delodajalcu zahtevane) pogoje za opravljanje dela.

»Pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je nato kandidat zavezan predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik. Podrobnejših oziroma natančnejših določil o vrsti dokazil ali dokumentaciji, ki bi jo moral predložiti delavec oziroma kandidat za zaposlitvi, splošna delovna zakonodaja ne določa, je pa to lahko predmet drugih specialnih predpisov ali zahtev delodajalca,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Begunec se lahko zaposli tudi prek kadrovske agencije
Torej, če se ukrajinski begunec dogovori s prihodnjim delodajalcem glede pogojev dela in z njim sklene pogodbo o zaposlitvi, se v sistem socialnega zavarovanja na podlagi zaposlitve vključi enako kot slovenski državljani. Za stik med delavci in delodajalci, poleg neformalnih poti oziroma medijev, je pristojen zavod za zaposlovanje.

Zanimalo nas je še, ali se lahko begunci iz Ukrajine zaposlijo tudi pri kadrovskih agencijah. Ministrstvo temu pritrjuje, torej se lahko zaposlijo, pod istimi pogoji kot slovenski državljani.

Za usposabljanje begunca 373 evrov mesečne subvencije
Na zavodu pravijo, da bodo glede na potrebe skupaj z ministrstvom za delo sproti prilagajali ukrepe in programe na trgu dela. Trenutno je na voljo program Usposabljanje na delovnem mestu za osebe z mednarodno zaščito, ki je namenjen delovni in socialni integraciji ter povečanju zaposlitvenih možnosti oseb z mednarodno zaščito, ki so kot brezposelne osebe prijavljene v evidenci brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje.

»S pridobitvijo in krepitvijo znanj, veščin in spretnosti na konkretnem delovnem mestu bodo vključene osebe realizirale dostop do dela in zaposlitve in si povečale konkurenčnost na trgu dela,« so pojasnili na ministrstvu. Program poteka pod vodstvom mentorja, ki ga določi delodajalec, in ob sodelovanju s strokovnim delavcem zavoda za zaposlovanje.

Pred vsako vključitvijo se v sodelovanju z delodajalcem pripravi slovarček izrazov oziroma besednih zvez s konkretnega delovnega področja, kar pripomore k učenju slovenskega jezika. Za usposabljanje udeleženca mora mentor opraviti mesečno najmanj 40 ur individualnega mentorstva.

Usposabljanje traja pol leta, zavod pa delodajalcu povrne mesečni strošek izvedbe usposabljanja v višini 373 evrov, kar za pol leta skupaj pomeni 2.238 evrov, in strošek opravljenega zdravniškega pregleda.

Lani zavod izdal 379 soglasij za delo ukrajinskim državljanom
Zavod za zaposlovanje v postopku pridobivanja enotnih dovoljenj za prebivanje in delo izdaja soglasja k enotnemu delovnemu dovoljenju za prebivanje in delo. Lani so izdali 379 soglasij državljanom Ukrajine, v letošnjih prvih dveh mesecih pa 69. Največ soglasij so lani izdali za državljane Ukrajine v poklicih: vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (lani 62, letos osem), generalni direktorji in člani uprav (lani 41, letos devet), mizarji (lani 29, letos dva), kuharji (lani 17, letos še nobenega), delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah (lani 12, letos štiri).

Po panogah je bilo največ soglasij za delo v predelovalnih dejavnostih (lani 77, letos 10), gradbeništvu (lani 40, letos devet), gostinstvu (lani 39, letos 10) ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (lani 32, letos štiri).

VIR: Finance.si, 8.3.2022, Lana Dakić