Vlada je 3. oktobra 2019 potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov, ki predstavljajo nov korak v smeri davčne optimizacije. S predlaganimi ukrepi bo po razbremenitvi regresa še dodatno razbremenjeno delo, s čimer bodo  skušali okrepiti konkurenčnost poslovnega okolja, ohranili stabilno gospodarsko okolje ter prispevali k vzdržni gospodarski rasti.

--> ABC zamenjave računovodstva za prihodnost

Predlogi med drugim vključujejo znižanje davčne stopnje v 2. in 3. dohodninskem razredu, dvig splošne olajšave, uvedbo linearne dodatne splošne olajšave in uvedbo 7 % minimalne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Eno od vodil pri pripravi sprememb je bilo tudi, da se prepreči negativen učinek na razpoložljivi dohodek prejemnikov minimalne plače.

V okviru sprememb dohodninske lestvice se bo zvišalo zgornje meje davčnih razredov in za eno odstotno točko znižalo davčno stopnjo v 2. in 3. razredu dohodninskem razredu (na 26 % in 33 %), splošna olajšava se bo dvignila s 3.302,70 evra na 3.500 evrov, hkrati pa bo uvedena tudi linearna dodatna splošna olajšava za nižje prejemke oziroma vse dohodke do letne višine 13.316 evrov.

Na strani obremenitve kapitala bo uvedena 7 % minimalna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), s čimer bo omejena davčna osnova, do katere lahko podjetja uveljavljajo davčne olajšave in prenesene izgube. Zvišanja nominalne stopnje DDPO v letu 2020 predlogi sprememb ne predvidevajo.

Poleg tega bo zvišana stopnja davkov za dohodke iz kapitala, za izvedene finančne instrumente in za dohodke iz oddajanja premoženja v najem, in sicer s 25 % na 27,5 %. V primeru obdavčitve dobičkov iz kapitala in izvedenih finančnih instrumentov velja omeniti še, da se bo zniževanje stopnje glede na dobo imetništva spremenilo, in sicer v primeru dobe lastništva od pet do deset let se bo stopnja znižala na 20 %, v obdobju od deset do 15 let na 15 %, v naslednjih petih letih na 10 %, po 20 letih pa se tako kot doslej ohranja stopnja 0. V primeru davka za dohodke iz oddajanja premoženja v najem pa se zvišuje odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, in sicer z 10 % na 15 %.
 

Za kritje izpada iz naslova razbremenitve dela bodo pomembni tudi mehki ukrepi Finančne uprave RS v smeri povečanja prostovoljnega plačevanja davkov in izboljšanja učinkovitosti nadzornih organov. Ti se bodo odrazili predvsem na izboljšanju izborov zavezancev za nadzor, izboljšanju učinkovitosti na področju nadzora obračunov (prek vedno večje uporabe podatkov iz avtomatične mednarodne izmenjave informacij) kot tudi v zagotavljanju boljših storitev za zavezance ter poenostavljanju upravnih postopkov (prek širitve plačilnih metod in uvajanja mobilnih aplikacij).

Z novelo Zakona o dohodnini se znižuje tudi višina bonitete za zasebno uporabo službenih vozil na električni pogon, kar bo imelo pomembne učinke na promocijo vozil na električni pogon. Uporabniki službenih vozil so tisti, ki prevozijo nadpovprečno število kilometrov, zato je zmanjševanje emisij pri takih uporabnikih še posebej pomembno. Pomembno je tudi, da so vozila na električni pogon tudi energetsko varčnejša od vozil na fosilna goriva. Boniteta se znižuje za 1,2 odstotne točke, in sicer z 1,5 % na 0,3 % nabavne vrednosti vozila mesečno.

Že od prej pa je jasno, da se zvišuje minimalna plača in s tem tudi minimalni prispevki.
Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači s 1. januarjem 2020 iz definicije minimalne plače izvzema vse dodatke, določene z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Minimalna plača znaša:

• za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019, 886,63 evrov bruto
• za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, 940,58 evrov bruto

Podatki za pretekla obdobja

• od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018: 842,79 evrov
• od 1.januarja 2017 do 31. decembra 2017: 804,96 evrov  
• od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016: 790,73 evrov
• od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015: 790,73 evrov
• od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014: 789,15 evrov
• od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2013: 783,66 evrov
• od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012: 763,06 evrov
• od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011: 748,10 evrov
• od 1. marca 2010 do 31. decembra 2010: 734,15 evrov
• od 1. avgusta 2009 do 28. februarja 2010: 597,43 evrov
• od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2009: 589,19 evrov
• od 1. marca 2008 do 31. julija 2008: 566,53 evrov
• od 1. avgusta 2007 do 29. februarja 2008: 538,53 evrov
• od 1. avgusta 2006 do 31. julija 2007:  521,83 evrov (125.052,00 SIT)
• od avgusta 2005: 122.600,00 SIT
• od avgusta 2004: 117.500,00 SIT
• za mesec december 2003 in nadaljnje mesece: 111.484 SIT
• za mesec avgust 2003 in nadaljnje mesece: 110.380,00 SIT

Od januarja 2021 se bo uporabljala formula na podlagi katere bo moral najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.

Vir: Ministrstvo za finance