Ne samo na delovnem mestu, pač pa v medosebnih odnosih nasploh, so kritike in pohvale pomemben del odnosa. Pohvale nas motivirajo, kritike pa nam omogočajo osebnostno rast in razvoj. A ni vseeno kakšne vrste kritiko smo podali. Prav tako ni vseeno, kolikokrat dajemo kritiko in kolikokrat pohvalo.
POVEZANI ČLANKI
Kako ublažiti stres na delovnem mestu?
Kako obvladati čustvene izbruhe na delovnem mestu?
4 napotki za učinkovito komunikacijo na delovnem mestu
--> Kdo Špela sploh je ?
Kritika je lahko namreč nekonstruktivna, to je takrat, ko zgolj kritiziramo osebnost sodelavca in ga neutemeljeno primerjamo z drugimi ter ko izhajamo iz svojih mnenj, ne dejstev. Na žalost smo najpogosteje vajeni podajati prav take kritike.
Tako najpogosteje reagiramo takrat, ko smo glede nečesa osebno prizadeti in v tem primeru težje obvladamo čustva. Tak način podajanja kritik je lahko za organizacijsko klimo in odnose med sodelavci poguben, zato priporočam, da se ga v največji možni meri izogibate.
Prepričana sem, da se tudi sami ne počutite dobro, ko prejmete takšno kritiko, drži?
Zato je rešitev, da se naučite podajanja konstruktivnih kritik, ki na odnose ne delujejo rušilno oz. destruktivno. Te vrste kritike vašim sodelavcem omogočajo, da izboljšujejo svoje vedenje in preko teh izboljšav izboljšajo tudi samega sebe.
Verjetno ste že slišali za tehniko “sendvič”. Zagotavljam vam, da je uporaba te tehnike lažja, kot se vam bo zdela na prvi pogled. Zahteva le nekaj vaje kot vse, česar se prvič lotite. Predstavljajte si, da je kritika sestavljena kot sendvič na sliki. Spodnja plast kruha, trije nadevi in zgornja plast kruha.
Najprej poveste, kaj dobrega ste opazili. Opišete, kaj vam je bilo všeč. Pri tem se osredotočite na vedenje in na svoje občutke. Na primer: “Opazil sem, da si uredil vse mape, kar se mi zdi odlično, hvala.”
Potem poveste, kaj manjka oz. kaj pogrešate, kaj bi želeli. Bodite čim bolj jasni in specifični. Preden navedem primer še pomembno opozorilo. Izognite se uporabi besede ampak, saj bo le ta zrušila ves pozitivni pridih, ki ste ga ustvarili na začetku. Primer: “Dobro pa bi bilo tudi, če bi jih razporedil po teh in teh razdelkih.”
Nato dodate še en nadev in rečete na primer: “Tako bo vse skupaj zelo pregledno in iskanje posameznih dokumentov nam bo vzelo manj časa.”
Zadnja plast kruha običajno služi za to, da poveste še nekaj, kar vam je bilo všeč, lahko pa to, če tega ne morete povedati dovolj iskreno, tudi izpustite in kritiko zaključite brez zadnje plasti kruha. Rečete lahko na primer: “V vsakem primeru pa sem ti zelo hvaležen, ker si se lotil tega.”
Vse, kar si torej pri konstruktivni kritiki morate zapomniti, je naslednje. Opazite pozitivne stvari, podajte dodatne predloge in povejte, zakaj se vam zdijo boljši ter dodajte še eno pohvalo.
V primeru, da pri podajanju kritike grajate osebo, se osredotočite na njeno vedenje in ob tem pojasnite, kako se počutite, ko se oseba tako vede. Nato podajte konkreten predlog izboljšave in vprašajte sodelavca, ali bi to šlo oz. ali je vaš predlog zanj sprejemljiv. V primeru, da se z vašim predlogom ne strinja, ga prosite, da skupaj najdeta rešitev, ki bo ustrezala obema.
Primer: Moti vas, da sodelavec, ki je z vami v pisarni, posluša zabavno glasbo. Najprej mu poveste, da vam je težko delati ob glasbi, saj se ne morete skoncentrirati na delo. Nato poveste, da bi lažje delali, če bi bila glasba samo instrumentalna, torej brez besedila, ali pa, če bi bila v pisarni tišina. Zato mu predlagate, da ali posluša instrumentalno glasbo, ali pa si da v ušesa slušalke, saj vas tako sploh ne bo motil. Na koncu ga vprašate, ali bi kaj od tega bilo zanj ok.
V obeh primerih pa se izogibajte temu, da sodelavca osebno napadate, na primer, da mu rečete: “Ti si neumen, kaj ne vidiš, da v pisarni nisi sam!?”
Kaj pa pohvale?
Tudi pohvale so na delovnem mestu zelo pomembne. Raziskave namreč kažejo, da moramo biti pozorni na razmerje med pohvalami in kritikami. Idealno razmerje naj bi glede na raziskave bilo 5.6 proti 1 - se pravi približno 6 pohval na 1 negativno kritiko oz. konstruktivno kritiko. Bolj, kot je vaše razmerje v vašem podjetju bliže temu, boljša je organizacijska klima in boljši so odnosi znotraj vašega podjetja.
Pri pohvali bodite predvsem pozorni na to, da je iskrena. Ko jo dobite vi sami, pa se naučite reči hvala. Velikokrat se namreč zgodi, da se začnemo, ko dobimo pohvalo, za to opravičevati ali pa zmanjševati njeno vrednost, kar ni prav. Pohvalo si zaslužimo. Dovolite si biti ponosni sami nase.
Tudi če niste navajeni dajati pohval, je to nekaj, česar se lahko naučite. Sprašujte se, kaj vam je všeč in ko to ugotovite, povejte. Saj si tudi vi želite delati v prijetnem kolektivu in se vsak dan z veseljem vračati na delo, drži?
